Sveti Čander in njegova pravica
Že leta se šušlja o založbi Beletrina in njenem direktorju Mitji Čandru. Zavod Beletrina je zdaj že javno znani primer, kako se javni denar gladko pretaka v zasebne žepe.
Gre za založbo, ustanovljeno in 14 let financirano s študentskim denarjem. Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU), zavod za založniško dejavnost se je, ko je ŠOU leta 2014 prenesel ustanoviteljstvo na devet družbenikov, med njimi na Mitjo Čandra, preimenovalo v podjetje Beletrina, d. o. o., zavod za založniško dejavnost. Prepis je takratni in zdajšnji direktor Andrej Klasinc oklical za odrešitev bremena ŠOU. Kljub temu so v ta zavod še naprej vlagali študentski denar. Takratni opozicijski funkcionarji so za POP TV povedali, da založba nikakor ni bila breme ŠOU, ampak so bili v ozadju interesi nekaterih akterjev.
Založba Beletrina je z leti postala neustavljiva sila v kulturnem prostoru, izstopa recimo med prejemniki sredstev Javne agencije za knjigo. V letu 2019 je od JAK prejela 367.000 evrov. Za primerjavo: Društvo slovenskih pisateljev je prejelo sredstva v višini 220.000 evrov. S tem denarjem dejansko ne razpolaga JAK, saj vse zahtevke še vedno odobri in izplačuje Ministrstvo za kulturo.
JAK je neke vrste tamponska cona med ministrstvom in založbami. Spomnimo, da so prejšnjo direktorico Renato Zamida zamenjali po tem, ko je Čander tarnal, da njegova založba presenetljivo ni dobila pričakovanih sredstev. Začeli so se očitki o njenem nezakonitem delovanju. Sledilo je glasovanje sveta o nezaupnici, ki pa je bilo s tremi glasovi za in štirimi proti neuspešno. Pismo podpore Renati Zamida je podpisalo 224 posameznikov in organizacij s področja založništva in literature. Novi minister Vasko Simoniti je nato razrešil predsednika sveta Slavka Pregla in svetnico Vesno Horžen. Nadomestila sta ju prav direktor založbe Beletrina Mitja Čander kot svetnik za področje razvijanja bralne kulture in Mateja Komel Snoj nekdanja direktorica NUK kot svetnica za knjižnično dejavnost. Zamida je bila takoj zatem uspešno odstavljena.
Pri imenovanju člana sveta Mitje Čandra gre za visoko verjetnost konflikta interesov. Ustanovitelj, torej vlada, je sicer dolžan ta konflikt interesov preverjati pred imenovanjem članov sveta, a tega ni naredil, saj je minister Simoniti skupaj s Čandrom pritiskal na prejšnja, razrešena člana sveta. Mitja Čander je za POP TV priznal, da je klical Slavka Pregla, da bi mu pojasnil, zakaj je potrebno odstaviti Zamido.
Založba Beletrina je prisotna v številnih evropskih projektih, med drugim so uspešni pri pridobivanju mednarodnih projektov, kot so pesniška platforma Versopolis, Fabula ter festival Dnevi poezije in vina. Prihajajoči Frankfurtski sejem predstavlja novo priložnost, saj se bo z namenom uveljavitve slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini in boljše prodaje na tujih trgih razdelilo okoli 3,3 milijona evrov, vlada pa je namenila 2,5 milijona evrov.
Dodajmo še, da družba Kreativna baza, v kateri si njena direktorica Maja Čander deli delež z možem in direktorjem Beletrine Mitjo Čandrom, ukvarja prav s promocijo in komunikacijo kulture in bo verjetno dobila kakšen evrček, ko gre za promocijo slovenske kulture v Frankfurtu. Kreativna baza je v obdobju 2013–2021 prejela 876.056 evrov prihodkov od javnih plačnikov, od tega so prilivi od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 247.091 evrov, sledijo plačila Muzeja za arhitekturo in oblikovanje v vrednosti 102.360 evrov in plačila Slovenskega narodnega gledališča Maribor z 93.508 evri. Očitno so javna sredstva glavni vir prihodkov tega podjetja, ki je po besedah Čandra edinstveno na prostoru Balkana.
Založba Beletrina pa ima še eno zelo profitabilno storitev. 59 javnih knjižnic na letni ravni porabi 145.600 evrov zgolj za uporabnino Beletrinine storitve Biblos. Poleg plačila dostopa do portala Biblos morajo knjižnice za izposojo posameznih e-knjig plačevati še licenčnino. Višina licenčnine je odvisna od nakupne cene e-knjige, ki jo Beletrina zato seveda postavlja ob bok cenam fizičnih knjig. Poleg tega vsaka izposoja knjižnico stane dodatnih 0,18 evra, ki jih plača za storitev »zaščite« e-knjig. Ta uporabniku preprečuje, da bi si jo naložil na več naprav ali pa pretvarjal formate, kar močno krni kakovost izposoje in izposojo omejuje le na naprave, ki podpirajo Biblosov format. Z vsemi stroški skupaj tako ena izposoja e-knjige knjižnico stane v povprečju nekje 0,60 evra. E-knjige so tako kljub dejstvu, da jih ni potrebno tiskati našim knjižnicam, na voljo po višji ceni od tiskanih knjig, za uporabnike pa je kakovost storitve občutno slabša. Kljub tej očitni nekonkurenčnosti ministrstvo javnim knjižnicam nakupe Beletrininih e-knjig pod pretvezo »modernizacije« vsiljuje in jim za to tudi namenja javni denar.
Sveti Čander ni zgolj direktor založbe, poleg tega je še član Nacionalnega sveta za kulturo, neimenovan svetovalec različnih kulturnih ministrov ter od nedavnega še član nadzornega sveta Javne agencije za knjigo. Ko je JAK po desetletju njegovi založbi zmanjšal javna sredstva, se je kanonizirani baron odločil uveljaviti vladarske privilegije nad fevdom slovenskega založništva. In kolona je šla pričakovano dalje, lajajo le še sestradani cucki.
