HeadlineAktualnoŠportPišemo

Superliga – začetek pogajanj ali nova realnost?

V nedeljo zvečer je odjeknila novica leta: 12 velikih evropskih klubov je napovedalo novo ligo – Superligo – ki naj bi nadomestila Ligo prvakov.

 

 

 

Zakaj je to novica, o kateri se že cel teden vsi pogovarjajo? Liga prvakov je športni produkt, ki je nosil denar vsem vpletenim: UEFI kot organizatorju, klubom kot udeležencem, posredno tudi pokroviteljem, televizijam, oglaševalcem. Gledalci pa so to poganjali s svojo zvestobo – v živo na tekmah, še bolj pa pred teve ekrani.

12 odpadniških klubov je v nedeljo zvečer vložilo vojno napoved: oznanili so namero o ustanovitvi alternativne lige, poimenovane Superliga.

V prvi vrsti gre za spopad klubov proti zvezi zvez – UEFI. Klubi so jasno povedali, da ne želijo samo pogače, ampak kar celo pekarno. Liga prvakov je bila že solidna, ne pa dovolj, očitno. Superliga obljublja 12 odpadniškim klubom stabilnost, ne bo več tveganj neuspešne sezone v državnem prvenstvu ali izpostavljenosti kvalifikacijam. V Superligi ima vseh 12 ustanoviteljev zagotovljeno mesto. Kapitalu je to že po definiciji všeč. Seveda pa so tudi nagrade Superlige predvidene višje, to je logično. Čemu bi sicer klubi lansirali novo Superligo, če ne bi (sami sebi) predvideli večjega deleža kolača, beri vsakosezonskih denarnih nagrad. Verjetno je planiranega še kaj podobnega, npr. salary cap po vzoru ameriških zaprtih lig.

Kaj pa UEFA, zakaj tak odziv, kot smo mu priča?

Prvi odziv UEFE in njenega predsednika je oster. Slišati je take sintagme, kot jih ponavadi slišimo na nogometnih igriščih. Se pa ta uličarsko-nogometni odziv prizadetega da tudi logično razložiti: Superliga namreč – vsaj v začetku, ob ustanovitvi – ne ustvarja novih prihodkov, ne nagovarja nove publike, ampak vse to jemlje Ligi prvakov. Superliga je direktna konkurenca obstoječe Lige prvakov. Še več, če se Superliga res zgodi, Liga prvakov ne bo več liga prvakov, elitno evropsko klubsko nogometno tekmovanje, ampak bo to nekaj drugorazrednega. Liga prvakov bo postala nekaj takega, kot je zdaj Liga Evropa, rezervno tekmovanje, ki se mu išče pravo vlogo in privlačnost že leta. Cinično, še najbolj so zadeli z glavno nagrado za zmagovalca: pravico do plasmana v Ligo prvakov.

Brez dvoma se glavna fronta bije na osi UEFA – 12 ustanovnih klubov Superlige. Kolateralna škoda pa so vsi tisti, za katere še ne vemo točnih preferenc: navijači, gledalci, nacionalne lige, sploh ekstra komercialno uspešna angleška Premier liga, nogometaši …

Kapital z investicijsko banko JP Morgan, financerjem Superlige na čelu, je kar jasno izrazil svojo preferenco s pripravljenostjo financirati začetek Superlige. Podobni so tudi prvi odzivi borz, kjer kotirajo nekateri od klubov-ustanoviteljev, tečaji delnic so se takoj odzvali pozitivno. Navijači so zaenkrat predvidljivo na strani stare Lige prvakov, je pa vprašanje, koliko časa bodo vztrajali in kako se bodo odzvali, ko bo šlo zares v živo na tekmah. Gledalci kot širši pojem navijačev so še bolj predvidljivi: gledali bodo tekme, spektakle, točno tako, kot jih zdaj. Nogometaši bodo prav tako igrali za svoje klube-delodajalce, ne glede na pripadnost klubov.

Scenaristi Superlige so pomislili na vse, na kar pomisli kapital. Vprašanje pa, če se jim bo kalkulacija izšla. Najbolj spolzek teren s potencialno veliko družbeno močjo so evropske vrednote, kjer ima meritokracija pomembno vlogo, v kontekstu športa pa je vsaj v teoriji možno vse: da David premaga Goljata, najslabši izpade iz lige, najboljši zmaga. V primeru zaprte Superlige bi bilo to drastično drugače. Kaj pa, če je nogomet tako oboževan tudi zato, ker je omogočil, da so navijači lahko sanjali, vsake toliko pa se sanj tudi dotaknili? Spomnimo se samo primera Leicestra izped par let.

I. A.

Back to top button