Statistika v službi zgodovine

Statistika je znanstvena veda, katere osnova je matematična statistika, veja uporabne matematike. V svetu športa jo uporabljajo za različne namene, saj nam pomaga pri spremljanju športnega dogajanja in pri razvoju posameznih panog. Nenazadnje je statistika pomembna tudi pri športnih stavah in pri postavljanju vrednosti dela posameznega športnika.

Združene države Amerike slovijo po svoji izjemno razvejani in natančni športni statistiki, posebej ko je govora o njihovih najpopularnejših športih. S podrobnim zapisovanjem skrbijo za arhiviranje tekmovanj, zgodovinjenje dogajanja v lastni državi in omogočajo lažjo predvidljivost tekočih dogodkov. Pri nas je slika precej drugačna, vsaj ko govorimo o krovni košarkarski organizaciji – Košarkarski zvezi Slovenije.

Pred kratkim sta se zgodili premieri kar dveh domačih dokumentarnih filmov, katerih glavna tema se giblje okoli košarke. Prvi je igrano-dokumentarni celovečerni film Vrnitev domov režiserja Aleša Žemlje, ki prikazuje zgodbo košarkarske poti igralca in kasneje trenerja Jureta Zdovca. Drugi je dokumentarni film Gorana Vojnovića z naslovom EP 2017, ki govori o zgodbi slovenske košarkarske reprezentance, ki je leta 2017 pod vodstvom selektorja Igorja Kokoškova in s pomočjo Gorana Dragića, Luke Dončića, Klemna Prepeliča, Gašperja Vidmarja in drugih osvojila naslov evropskih prvakov. Oba prikazujeta slovensko košarkarsko zgodovino oziroma njen približek. Spletna stran Košarkarske zveze Slovenije (kzs.si) namreč ne prikazuje pravilne zgodovine slovenske košarke, saj temelji na nepopolnih alibolje, napačnih statističnih podatkih.

Nastopi reprezentantov

V teh dneh je slovenska košarkarska reprezentanca že odigrala kvalifikacijske tekme za nastop na svetovnem prvenstvu prihodnje leto, kar je s štirimi zmagami in dvema porazoma zadostovalo za drugo mesto v skupini C. Letos se bo med 1. in 18. septembrom na Češkem, v Gruziji, Italiji in Nemčiji odvilo še evropsko prvenstvo. Po štirih odigranih tekmah v kvalifikacijah je Finska zbrala tri zmage in en poraz, Slovenija in Švedska imata po dve zmagi in dva poraza, Hrvaška pa zmago in tri poraze. Vse štiri ekipe bodo tako bile hud boj za prva tri mesta na lestvici, ki vodijo v drugi del kvalifikacij. Skupina C se bo namreč združila s skupino D (v kateri so Nemčija, Izrael in Estonija), kjer bo vsaka od reprezentanc odigrala tri tekme na domačem igrišču in tri tekme v gosteh. Slovenija se bo za uvod 25. avgusta v Celju pomerila z Estonijo ter 28. avgusta gostovala pri nemški reprezentanci. Na seznamu igralcev je zdaj uradno tudi Goran Dragić, ki je bil kapetan reprezentance Slovenije, ki je osvojila zlato medaljo na Evropskem prvenstvu leta 2017, zaigral je tudi na dveh letošnjih kvalifikacijskih tekmah. Na spletni strani kzs.si, kjer lahko spremljamo njegov razvoj in statistiko drugih igralcev reprezentance, pa se najdejo različni podatki in informacije okoli njihovega udejstvovanja v košarki. Podatki, ki jih najdemo pod zavihkom »Večne lestvice«, so večinoma napačni.

Glavni vzrok za objavo napačnih podatkov najverjetneje izhaja iz tega, da so na spletni strani podatke zgolj prenesli iz prejšnjih virov podatkov, pri tem pa jih niso zares preverili. Na lestvici uradnih nastopov denimo piše, da se na prvem mestu po številu odigranih tekem nahaja Jaka Lakovič, danes pomočnik trenerja slovenske reprezentance, ki se je kalil pri košarkarskem klubu Slovan iz Ljubljane, igral v novomeški Krki, nato pa nastopal tudi pri grškem Panathinaikosu in španski Barceloni. Na spletni strani KZS ga na prvo mesto umeščajo glede na statistiko, ki naj bi pri njem zabeležila 86 nastopov v dresu košarkarske reprezentance Slovenije, kar je napačen podatek. Njegove nastope so začeli napačno beležiti že na prvem tekmovanju, ki se ga je udeležil. Na evropskem prvenstvu leta 2001 v Turčiji je igral na prvi tekmi proti Španiji, ki je bila 31. avgusta. Na preostalih dveh tekmah, ki jih je Slovenija odigrala proti Turčiji in Latviji ter končala na 15. mestu, ni več stopil na igrišče. Pri tem je napaka pri zapisovanju statistike ostala, razlika med dejanskimi in napačno zapisanimi nastopi pa se je obdržala.

Drugi na večni lestvici naj bi bil Goran Dragić, pri katerem je zapisano, da je za reprezentanco nastopil 81-krat, a tudi to ni pravilen podatek. Razlika med dejanskimi nastopi »zlatega kapetana« in napačnim številom nastopov je natanko deset (10).

Prvič je za reprezentanco nastopil na svetovnem prvenstvu na Japonskem, kjer je igral samo na prvi tekmi proti Senegalu, ki se je odvila 19. avgusta leta 2006. Na preostalih petih tekmah ni igral. Na Eurobasketu leta 2009 na Poljskem, ko je Slovenija osvojila četrto mesto, je Goran Dragić igral le na začetnih štirih tekmah proti Veliki Britaniji, Srbiji, Španiji in Litvi. Zaradi poškodbe kolena se preostalih petih tekem ni udeležil. Na samo dveh tekmovanjih je tako nastala razlika za natanko deset reprezentančnih nastopov.

FOTO: Pravilna reprezentančna statistika Gorana Dragića. Vir: Vladimir Nikolič

Uroš Slokar je tretji na večni lestvici nastopov za reprezentanco. Njegova statistika kaže na še večjo razliko med resničnimi podatki in zapisom na spletni strani KZS. Tam so zapisali, da je igral na 76 tekmah, dejansko pa je igral na kar dvanajstih tekmah manj, zato bi morali številko popraviti na 64 nastopov za slovensko reprezentanco. Prvič je namreč nastopil na Eurobasketu leta 2005 v takratni Srbiji in Črni gori, kjer je za razliko od prejšnjih dveh reprezentantov igral tudi na zadnji tekmi Slovenije proti Litvi, ni pa igral na prvih petih tekmah.

Temu je sledilo Svetovno prvenstvo 2006 na Japonskem, kjer je izpustil zadnjo tekmo proti Turčiji 26. avgusta. Prav tako ni nastopil na uvodnih dveh tekmah Eurobasketa 2009 na Poljskem proti Veliki Britaniji in Srbiji. Do konca tega prvenstva je tako zabeležil le sedem nastopov. Leta 2010 je na svetovnem prvenstvu v Turčiji izpustil le eno tekmo, in sicer 2. septembra proti Iranu. Nastopil ni niti na zadnjih štirih tekmah Eurobasketa 2013, ki se je odvijal v Sloveniji. Torej na tekmah 4. septembra proti Češki, 7. septembra proti Gruziji, 12. septembra proti Italiji in 18. septembra proti Franciji.

FOTO: Pravilna reprezentančna statistika Uroša Slokarja. Vir: Vladimir Nikolič

Zaradi napak slabše povprečje

Napačne številke so zapisane tudi pri večini preostalih reprezentantov, ki so se znašli na večni lestvici nastopov. Košarkarska zveza Slovenije namreč kljub večkratnim opozorilom statistiko še vedno vodi na način, da je posamezen reprezentant, če se je udeležil svetovnega ali evropskega prvenstva, igral na vseh tekmah, kar seveda največkrat ni res. Prav tako podatkov za nazaj ne primerja, ne nudi niti obrazložitve napačnih podatkov, ampak vztraja pri preverljivo nepravilnih zapisih, ki jih nereflektirano povzemajo tudi športni novinarji različnih medijev. Zapis na spletni strani KZS jim tako neupravičeno daje legitimnost, s tem pa se napačne informacije vedno znova ponavljajo in širijo naprej ter ustvarjajo napačno zgodovino slovenske košarke.

Morda so se napake pojavile tudi zato, ker je nekdo mislil, da bo z zapisom večjega števila nastopov posameznemu košarkarju naredil »uslugo«, saj bo njegova statistika navidezno izgledala boljše. A temu ni zares tako, kar lahko preverimo s preprostim izračunom povprečja v posameznih košarkarskih statističnih prvinah. S povečanjem števila nastopov se košarkarju namreč zmanjšuje povprečje kvalitete njegovega udejstvovanja. Vzemimo za primer dejavnost Uroša Slokarja, ki je po številu nastopov zapisanih na spletni strani Košarkarske zveze Slovenije dosegel 4,5 točke na tekmo in 2,5 skoka na tekmo. Sodeč po njegovem dejanskem številu nastopov pa se ti številki vzpneta na v povprečju 5,3 točke na tekmo in 3 skoke na tekmo. Če bi v Sloveniji za košarkarje tiskali kartice, bi Slokarja torej oškodovali, saj mu KZS z vztrajanjem pri napačnih zapisih pravzaprav znižuje povprečje.

Košarkarska zveza Slovenije bi se zato lahko zavezala k beleženju prave zgodovine in točnih podatkov, ki so plod raziskovalnega dela in davno opredeljene metodologije, ki sloni na ugotovitvah znanosti. Nenazadnje si to zaslužijo tako ljubitelji tega športa kot zanamci, ki bi si lahko pomagali s točnimi podatki in spremljali zgodovino v vsej njeni resničnosti. Kaj vse je le ostalo skrito ali napačno zabeleženo, če uradne institucije vztrajajo pri lansiranju napačnih podatkov že pri na videz tako nepomembni stvari, kot je zgodovina košarkarske statistike?

Vladimir Nikolič