Statistična uspešnost izpolnjevanja novoletnih obljub

Statistični podatki o življenju v Sloveniji; 32. tiskana izdaja, 13. januar 2023

Stara ljudska vraža zahteva, da si ob vstopu v novo leto zastavimo bolj ali manj uresničljive želje in cilje. Prenehali bomo kaditi ali poiskali novo službo, nekateri se zavežejo prostovoljnemu varčevanju. Tisti, ki so to počeli prejšnja leta, pa si v novem letu zadajo opraviti večji nakup, recimo avta ali stanovanja. Državni statistični urad (SURS) je naredil statistični povzetek preteklega leta. Kakšne so torej matematične možnosti, da smo in bomo naše obljube uresničili? Smo v preteklih dveh letih spili manj alkohola, bolj varčevali, več časa posvetili prijateljem in družini?

 

Morda ste se v novem letu odločili postati vegetarijanec ali pa želite zgolj povečati delež  zelenjave na svojem jedilniku. Naj vam postrežemo s podatkom, da poraba zelenjave v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih narašča. Prebivalec Slovenije je v letu 2021 porabil povprečno 109 kilogramov sadja in 119 kilogramov zelenjave. Kot ugotavljajo statistiki, poraba zelenjave narašča, poraba sadja pa niha, verjetno tako kot letine sadnih vrst. 

Številni ljudje si ob vstopu v novo leto zastavijo cilj, da bodo uživali manj alkohola, zato bo presenetil podatek, da je bila v letu 2021 povprečna poraba »skromnih« 38 litrov vina na osebo. Od tega je bilo 64 odstotkov belega vina, v prvih treh četrtinah leta 2022 pa se je povprečna poraba vina nasploh dvignila za nekaj litrov. 

Pogosto se ob praznikih zaobljubimo, da bomo v prihodnje več časa preživeli s prijatelji in družino. V letu 2021 je bilo med prebivalci Slovenije, starimi šestnajst let ali več, 68 odstotkov takih, ki so se vsaj enkrat na mesec družili s prijatelji ali sorodniki ob pijači ali na kosilu, kar je 24 odstotnih točk manj kot leto prej. Ob teh podatkih je potrebno upoštevati, da so veliko vlogo igrale omejitve zaradi covida-19. 

Tudi turistična nastanitvena dejavnost je bila na začetku leta 2022 še vedno pod vplivom posledic epidemije. V poznopomladanskih, predvsem pa poletnih mesecih preteklega leta, se je turizem pri nas ponovno razcvetel, na vrhuncu sezone so zaznali tudi absolutne rekorde v nastanitveni statistiki. Do konca septembra lani je Slovenijo obiskalo 4,9 milijona turistov ali za 64 odstotkov več kot v istem obdobju predlani. Ustvarili so nekaj več kot 13,2 milijona prenočitev. Najbolj priljubljena tuja počitniška destinacija med prebivalci Slovenije ostaja Hrvaška, še posebej obmorske županije. 

Če ste se prepričali, da se morate v letu 2023 več gibati in ukvarjati s športom, vas bo zanimala statistika povprečne cene pripomočkov za rekreacijo in šport. Povprečna cena ženskih copat za tek je bila 69 evrov, povprečna cena kolesa za odrasle pa 268 evrov. S  17 evri je usnjena nogometna žoga med najugodnejšimi športnimi artikli. 57 evrov je bilo potrebno povprečno plačati za mesečno karto za obisk fitnesa.

Tudi na internetu je v letu 2022 šport prevladoval med pomembnejšimi zanimanji prebivalk in prebivalcev Slovenije. V letu, ki so ga pomembno zaznamovali športni dogodki, so se ti pogosto pojavljali tudi med iskanji na svetovnem spletu. Na samem vrhu iskanj je tako Eurobasket 2022. Da so leto pomembno zaznamovale volitve, dokazuje drugo najbolj iskano geslo v letošnjem letu – Volitve 2022. Politično obarvano je tudi tretje mesto in sicer smo največkrat vtipkali besedo Ukrajina. Pogled na najbolj iskana vprašanja, ki se začnejo z vprašalnico »kako«, pa potrjuje vpliv epidemije koronavirusa na naša življenja. V letu 2022 nas je najbolj zanimalo, kako preveriti stanje bonov, kako dolgo velja hitri test ter kako do potrdila o prebolevnosti. 

Leto 2022 je minilo v znamenju velikih podražitev hrane in energentov, tako v Sloveniji kot  v drugih evropskih državah. SURS je izmeril najvišje podražitve v zadnjih dvajset letih na skoraj vseh področjih končne potrošnje. Od januarja do novembra so se drobnoprodajne cene zvišale za deset odstotkov, prav tolikšna je bila novembra tudi letna inflacija. V primerjavi z  novembrom leto prej so se cene hrane ter goriv in energije zvišale skoraj za petino, za 19,4 oziroma 19,1 odstotka. Posledično se je varčevanje posameznih gospodinjstev zaradi povečanih izdatkov, namenjenih potrošnji, občutno zmanjšalo v drugi polovici leta 2022, v primerjavi z istim obdobjem lani se je znižalo za šest odstotkov in je bilo s 4,4 odstotka najnižje doslej.

Za konec še nekaj statističnih sladkorčkov. Cene stanovanjskih nepremičnin so se v letu 2022  v povprečju zvišale za 7,7 odstotka,  medtem ko je skupno število prodanih stanovanj ostalo na zelo podobni ravni. In še tisto, kar nas najbolj zadeva: povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2022 je bila nominalno za 1,5 odstotkov višja. Realno to pomeni, da je bila ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin za 6,4 odstotkov nižja kot v istem obdobju lani. Upajmo, da se nam ne bo treba tudi v letu 2023 prepričevati, da so tiste najbolj vredne stvari v življenju, kljub vsemu, brezplačne.

Simon Smole

Back to top button