HeadlineAktualnoSlovenijaKulturaPišemo

Smo manj vredni kot psi?

Vlada se hvali z nizko stopnjo brezposelnosti in visoko gospodarsko rastjo. Števila zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo ali še nižje prejemke, pri tem ne omenja. Navidezno ljudsko blagostanje spremlja vedno večja revščina. Ideje o plačevanju nižjega davka na prihodek vplivajo le na tiste, z večjimi prihodki in se hkrati zažirajo v sisteme javnega šolstva, zdravstva in socialne varnosti.

 

 

Nezadovoljstvo z upravljanjem trenutne oblasti že 90 petkov zapored, z različnimi tematskimi akcijami, izražajo t.i. »kolesarski« protestniki, ki se najbolj enovito strinjajo o tem, da mora trenutna vlada čim prej pasti. Redkokdo med njimi si upa izpostaviti se, ker SDS svoje fanatične privržence redno spodbuja k temu, da drugače misleče nadlegujejo, jih napadajo, jim grozijo. Gledališki režiser Jaša Jenull se je zavoljo splošne družbene dobrobiti vseeno odločil, da je oporekanje fašizmu pomembnejše in se je v javnosti izpostavil najprej z zabavnimi videi, nato pa kot eden, od pobudnikov protestov. Oblast mu je na politično aktivnost odgovorila s številnimi globami, med katerimi so bile nekatere na ustavnem sodišču že razveljavljene, zdaj pa od njega zahteva odplačilo stroškov varovanja protesta.

Po mnenju Pravne mreže za varstvo demokracije, osebe, ki jih je kot organizatorje protestov prepoznala policija, ne morejo biti prepoznane kot organizatorji. Zakon o javnih zbiranjih namreč navaja, da je organizator »fizična ali pravna oseba, na račun katere se izvede shod oziroma prireditev, in vsak, ki se javno razglaša za organizatorja ali kot organizator nastopa pred državnim organom.« Jaša Jenull tej definiciji ne ustreza, ampak državno tožilstvo meni drugače, zato mu je pretekli teden izdalo položnico, v višini 2255,42 €, za policijsko varovanje shoda, ki se je zgodil 2. oktobra lani.

Na obračunu so zabeležene številne postavke, ki naj bi jih plačal organizator protesta; ker so stroški presegli tiste, ki bi jih imela policija, če bi bil javni shod organiziran, prijavljen in bi bilo zanj pridobljeno dovoljenje (npr. za zaporo cest). Kako naj bi organizator (če obstaja) vnaprej predvidel število ljudi, ki želijo izraziti svoje nasprotovanje vladi, čeprav tega ni mogla preračunati niti sama policija, ni zapisano. A izračun naj bi potekal nekako tako: če bi bil shod prijavljen, naj bi, po besedah Ministrstva za notranje zadeve, shod varovalo 20 policistov. Ker shod ni bil prijavljen jih je bilo tam 80. Razliko, 60 policistov, naj bi pokril Jenull.

Cena enega policista, s VI. stopnjo izobrazbe, znaša 18,7 € na uro, cena policista s VII. stopnjo izobrazbe pa 25,33 € na uro. Postavke lahko razumemo, ker gre za fizično delo v »nevarnih« okoliščinah, ki naj bi zahtevale visok nivo znanja o pravilnem postopanju pri delu z ljudmi. Vsaj v teoriji. Bolj begajoče so postavke, ki so jih zaračunali za službene konje in pse. Namesto, da bi te postavke prišteli k policistom s specializiranim znanjem, torej policistom, ki znajo jahati ali upravljati s psom, so le-ti dobili povsem svoj cenik. En službeni konj tako stane 11,3 € na uro, pes pa 11,02 € na uro. Če bi bili policijski psi in konji plačani na mesec in bi bili zaposleni za poln delovni čas, bi torej prejeli 1988,8 €, oziroma 1939,52 € na mesec.

Postavke za psihične in fizične travme, ki so jih policisti v zadnjih dveh letih povzročili tistim, ki na ulicah izražajo svojo ustavno pravico do protesta, ne obstajajo. Postavke za zastraševanje ljudstva, s strani oblasti, tudi ne. Postavke za delovne živali pa kažejo, da policija višje ceni živali kot ljudi. Maja 2020 je bilo v Sloveniji nekaj več kot 883.900 delovno aktivnih ljudi, od teh jih je 65.000 prejemalo minimalno plačo. Nekaj več kot 94.100 od vseh delovno aktivnih je bilo samozaposlenih, kar pomeni, da je prejemnikov minimalne plače verjetno še več, pri samozaposlenih pa je pogosto tudi prejemanje prihodkov, ki so v skupni vrednosti nižji od višine minimalne plače. Predvsem pri samozaposlenih v kulturi.

Policijski pes in policijski konj sta potemtakem vredna cca 900 evrov več od tistih, ki prejemajo minimalno plačo, ki naj bi letos, ob uskladitvi s 4,9% inflacijo, zrastla na 1074 €. Prav tako pa sta policijski konj in pes za približno 600 evrov več vredna od povprečnega delavca v gostinstvu, za približno 300 evrov več vredna od delavcev v farmaciji in kemiji ali v šolstvu, za okoli 200 evrov več vredna pa od ljudi, zaposlenih v zavarovalništvu ter za 500 evrov v povprečju več vredna od delavcev v  medijih.

Poleg najverjetnejše neustavnosti obravnavanega plačilnega naloga in pritiskov, ki jih ministrstvo za zunanje zadeve izvaja nad policijo in državnim tožilstvom, je razkritje »plač«, policijskih psov in policijskih konjev, verjetno samo še en razlog več, da se protesti še nadaljujejo in da bodo protestniki v prihodnje, še glasneje in jasneje, zahtevali večjo enakopravnost v državi in ponovno upoštevanje pravnega reda.

Pia Nikolič

Povezani Članki

Back to top button