HeadlineAktualnoSlovenijaPišemo

Služenje na račun starostnikov

Kovid je še posebej prizadel starejšo populacijo. Situacija v zadnjem letu je še bolj razgalila vse pomanjkljivosti oskrbe starejših. Verjetno bistvene spremembe na bolje ne bodo prinesle niti nove koncesije zasebnikom za postelje namenjene starostnikom, saj jih bolj kot oskrba starejših zanima lastni dobiček.

 

 

Zadnje leto je bilo ekstremno v vseh pogledih. Če se večina ljudi vseeno nekako prebija skozi vse protikovidne ukrepe in sankcije ter se je že nekako navadila na neobičajno življenje, pa se veliko težje s situacijo spopadajo ranljive skupine. Ena izmed tistih, ki so najbolj na udaru, so starejši. Ne samo, da imamo pri nas premalo domov in s tem premalo postelj za starejše, med epidemijo so obstajali celo seznami, kateremu nuditi bolnišnično zdravljenje in katerega pustiti kar v domu za starejše občane. Očitno se za starejše ni najbolje poskrbelo, zato je smrt ravno med njimi terjala tako velik davek. Več kot osemdeset odstotkov umrlih zaradi kovida je starejših od 74 let. Vladno omejevanje gibanja in gospodarskih dejavnosti ni prav nič pripomoglo, da se kovid ne bi množično širil po domovih za starejše. Namesto, da bi nas situacija izučila, da potrebujemo boljšo javno oskrbo, pa je vlada te dni podelila še več koncesij zasebnikom, ki jim seveda v prvi vrsti ne gre za dobrobit starejših, ampak zaslužek. Podobno zgodbo mnogi pričakujejo tudi z že dolgo pričakovanim demografskim skladom.

 

Pospešeno staranje prebivalstva

V Sloveniji se že dolgo zavedamo problematike staranja prebivalstva. Delež starejših od 65 let se povečuje, delež manjših od 15 pa zmanjšuje. S to težavo se spopada cela Evropa, le da je pri nas mogoče še bolj izrazita zaradi naše majhnosti. Po raziskavah se vsako leto pri nas rodi 10.000 otrok premalo, zaradi česar prihaja do zelo pospešenega staranja prebivalstva. Čez trideset let bo že tretjina Slovenk in Slovencev starejša od 65 let. Če že danes primanjkuje delovne sile, kdo bo v prihodnosti delal za pokojnine starejših? Čeprav je del javnosti ostro nastrojen proti priseljencem, drugi zagovarjajo, da nas lahko iz situacije reši edino priseljevanje, saj se na čudežno množično povečanje natalitete ni moč zanašati. V takšni situaciji mnogi predvidevajo sesutje slovenskega pokojninskega sistema. Edini odgovor politike na izzive prihodnosti do sedaj je bilo zviševanje delovne dobe. Mlajša generacija prekarcev si lahko tako obeta delo do konca življenja.

Foto: Staranje.si

Poleg pokojnin je ena izmed večjih težav starostnikov slabo razvito področje dolgotrajne oskrbe. Čeprav vsi politiki obljubljajo premik na tem področju, zaenkrat še capljamo na mestu. Zato je bilo zadnje leto za starostnike katastrofalno, še posebej tiste, ki se poleg vsega borijo še z revščino. V večini domov so bili starostniki skoraj celo leto zaprti v svoje sobe, brez izhoda in brez konkretnih stikov s svojci. Šele v zadnjem obdobju jih bližnji ponovno lahko obiskujejo. Tisti, ki so bili pred epidemijo dokaj fizično aktivni, so opazno nazadovali. Premnogi so umrli sami brez bližnjih, ki bi jim stali ob strani v zadnjih urah. Nič bolje se ni godilo tistim starostnikom, ki živijo sami v stanovanjih, ker zanje ni prostora v domovih za starejše. Že od marca so namreč zaprti Dnevni centri aktivnosti za starejše, ki so svetla točka v njihovem osamljenem življenju, saj se tam lahko srečujejo z vrstniki in udeležujejo različnih delavnic. Vse več je zato poročil o primerih depresij in tesnob, ki so posledica osamljenosti in izoliranosti. Od prvega do drugega vala se ni prav nič posebej pripravilo za najbolj ogroženo populacijo, da bi se ji olajšalo situacijo, niti se ni zaščitilo domov za starejše, da bi bilo manj smrtnih primerov. Vlada je po koncu prvega vala pripravila zgolj svečan prelet z letali zaradi svojega domnevno uspešnega dela. Še najbolje so jo odnesli tisti starejši s svojci, ki so poskrbeli zanje.

 

Prisilno upokojevanje zaustavljeno

Zaradi slabega stanja na področju pokojnin in oskrbe starejših, predvsem pa zaradi pospešenega staranja prebivalstva, je še toliko bolj neobičajna poteza vlade Janeza Janše, ki je v sedmi protikoronski zakon vrinila dva člena, ki predvidevata prisilno upokojevanje delavcev pri 65 letih starosti. Če bi podjetja striktno začela izvajati to politiko in množično odpovedovala delovna razmerja brez drugega utemeljenega razloga, bi lahko čez trideset let na dva upokojenca delal samo še en delavec in ne več dva delavca na enega upokojenca kot predvidevajo nekatere najbolj črnoglede napovedi za prihodnost.

Sindikati so na Ustavno sodišče prejšnji mesec vložili zahtevo za presojo ustavnosti in začasno zadržanje izvrševanja dveh spornih vladnih členov iz sedmega protikoronskega zakona, ki omogočata delodajalcem, da odpustijo delavce, ki so dovolj stari, brez razloga. To bi bilo tudi po mnenju zagovornika načela enakosti diskriminacija. Ustavno sodišče o zadevi sicer še ni dokončno odločilo, so pa sindikati dosegli prvo zmago zaradi sodniške odločitve o začasnem zadržanju izvajanja zakonskih odločb. Posledice odpovedi pogodb o zaposlitvi za starejše delavce, bi v tem obdobju namreč zanje pomenil konec opravljanja poklica, saj si tudi v primeru, da bo na koncu sodišče odločilo v prid sindikatom in ugotovilo, da sta člena 21. in  22. sedmega protikoronskega zakona v neskladju z ustavo, ne bodo mogli več kar tako najti nove službe, če bi jih medtem odpustili.

Po vsem tem izgleda, kot da so starejši za vlado nepotreben strošek, ki se ga je treba znebiti iz podjetij. Pri tem politiko očitno niso pomislili na to, kje bo država dobila denar za vse te morebitne nove pokojnine, razen če se bodo drastično znižale. Kljub temu je minister za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj prepričan, da je bil prav ukrep prisilnega upokojevanja nujno potreben za uspešen spopad z epidemijo:Gre namreč za ukrep, ki bo prinesel pozitivne učinke na trg dela in pomagal gospodarstvu ter tako prispeval k omilitvi posledic epidemije covid. Ta predstavlja največjo krizo našega časa in v vladi se tudi s tovrstnimi ukrepi proti njej aktivno borimo.” Drugi ministrov izgovor za sprejetje zakona je bil bolj racionalen, a tudi ne ravno premišljen. Če bi množično odpuščali starejše, bi po mnenju ministra lahko zaposlovali mlade. Vendar bi mlade lahko zaposlovali tudi brez tega, a delodajalcem to ni v interesu, saj so zadovoljni s tem, da prekarcem ni potrebno plačevati vseh prispevkov kot redno zaposlenim. Za boljšo zaposlitev mladih bi tako morali zgolj spremeniti prakso po kateri kar precejšnje število ljudi nikoli v življenju ne pride do redne službe, temveč celo življenje delajo kot honorarci in prekarci.

 

Denar starostnikov v zasebne roke

Že do sedaj so različne organizacije, ki se ukvarjajo s starostniki opozarjale, da je domov za starejše občane premalo. Slovenija je od prejšnje države podedovala 60 domov, leta 2005 smo jih pri nas zgradili še pet, od takrat naprej pa niti enega. Politiki so se namreč odločili, da bodo začeli namesto gradnje domov, podeljevati koncesije zasebnikom. Tako imamo sedaj 53 javnih domov in 41 koncesionarskih. Kot je razvidno iz zadnjega razpisa, država še naprej ne načrtuje gradnje javnih domov za ostarele občane, ampak še naprej preliva denar v žepe zasebnikov. Očitno gre za dober posel, saj se za koncesije pri nas grebejo tudi tujci. Vsakomur je namreč jasno, da so javni domovi za starostnike v bistvu socialni servisi za državljane Slovenije, interes zasebnega kapitala pa je vedno in izključno dobiček. Namesto, da bi bili javni domovi dostopni vsem, morajo nekateri za iste usluge pri zasebnih koncesionarjih plačevati višje cene. Država bi lahko to uredila z regulacijo cen pri zasebnikih, če bi seveda obstajal interes..

Da zasebni domovi za starejše s koncesijo služijo na račun starejših je ugotovilo tudi računsko sodišče. Ne le, da zasebniki starostnikom neupravičeno in nepravilno zaračunavajo lastne stroške investicij ali kreditov, nekateri jim celo zaračunavajo fiktivne stroške. Vse pod budnim očesom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V Levici pravijo: Ministrstvo je namreč zavestno ignoriralo problematiko previsokih cen in izvajalcem institucionalne oskrbe samo v letu 2016 dovolilo ustvariti 10,8 milijona evrov dobička v panogi, ki je zakonsko opredeljena kot nepridobitna, medtem ko poraba okoli 5,2 milijona evrov presežkov še do danes ostaja nepojasnjena. Podatek je zaskrbljujoč zlasti v luči dejstva, da bi z ustvarjenimi presežnimi sredstvi vsako leto lahko zgradili dodaten dom za ostarele.

Računsko sodišče je leta ugotovilo, da starostniki v zasebnih domovih plačujejo za 27,7 odstotkov več denarja kot tisti, ki jim uspe posteljo dobiti v javnem domu za ostarele. Tako recimo povprečna oskrba v javnem domu za ostarele osebe znaša 19,94 evra na dan, v zasebnih koncesionarskih domovih pa 25,14 evra. Najzahtevnejša oskrba v javnih domovih je v povprečju 32,88 evra, medtem ko je pri zasebnikih 37,77 evra

 

Podeljene koncesije

Čakalne vrste za vstop v domove se ne bodo bistveno zmanjšale niti z zadnjo podelitvijo koncesij zasebnikom, bodo pa zagotovo narasle cene za oskrbo v tovrstnih domovih. Vlada je namreč poleti pripravila javni razpis za 1285 postelj za starostnike, ki se bodo začele graditi leta 2022 in v proračunu že zagotovila trideset milijonov. Novozgrajeni domovi za starejše bodo morali nuditi osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo 24 ur na dan, koncesije pa so podeljene za 40 let z možnostjo podaljšanja. Na razpis je prispelo 21 ponudb, od teh so bile tri nepopolne, zato je ministrstvo odločalo med 18 ponudbami. Od tega je komisija za 15 ponudb izdala pozitivno mnenje, za dve mnenje s pridržkom, en program pa je ocenila negativno. Na koncu so izbrali sedem ponudnikov, ki bodo na 11 lokacijah po državi gradili nove domove ali dogradili obstoječe. Končni izbor vlade pa je dvignil ogromno prahu, saj bo ves denar šel v zasebne žepe.

Združenje za dostojno starost Srebrna nit je ministra Janeza Ciglerja Kralja že v preteklosti zastonj spraševalo koliko domov misli država graditi letos in naslednje leto, sedaj pa ostro protestirajo zaradi ministrove podelitve koncesij zasebnikom, ki bogatijo na račun starejših z nizkimi pokojninami. Minister je na razpisu izbral pol avstrijskih in pol slovenskih investitorjev. Največja zmagovalca razpisa sta avstrijska družba SeneCura v lasti francoske skupine Orpea in slovenska družba Deos. Prva bo v enotah Meslinja, Ruše in Šentjernej zagotovila 450 novih postelj, druga pa v Kopru in Gornjem gradu zgradila 262 postelj. V Srebrni niti, kjer so prepričani, da bi morali okrepiti javni sistem socialnega varstva, pravijo:Skrb za starejše je očitno dober posel, saj se drugače niti tuje multinacionalke niti domači kapitalisti ne bi prijavljali na razpis za koncesije.

Kljub vsem dosedanjim ukrepom v samostojni državi, pa še vedno obstaja deskriminacija kar se tiče upokojevanja na različnih področjih. Še vedno nobena izmed vlad ni uspela izenačiti moško in žensko delo. Še vedno so ženske za isto delo v povprečju manj plačane in imajo zaradi tega in zaradi materinskega dopusta tudi manjšo pokojnino kot moški. Z državno politiko glede pokojnin so nezadovoljni tudi invalidi, ki dostikrat komaj shajajo iz meseca v mesec. Nič lažje pa ni niti vojski državljanov, ki še nikoli niso spoznali varnosti redne zaposlitve, regresa in božičnice, saj delodajalcem ugaja, da so prekarci, saj lahko z njimi počnejo vse tisto, kar pri zaposlenih ne morejo, ker so zaščiteni. Še največja težava prekarcev je negotova prihodnost, saj nikoli ne vedo kaj bo z njimi jutri, o pokojninah pa niti ne razmišljajo, saj so zgolj oddaljene sanje.

Source
Sebastijan Ozmec

Povezani Članki

Back to top button