Pritiski na novinarje se povečujejo po vsem svetu. Po podatkih UNESCA je bilo samo v lanskem letu ubitih 55. V Sloveniji so mediji, ki še niso del režimske hobotnice, največji trn v peti trenutni vladi, ki jih zato sistematično ruši. Začelo se je z zavlačevanjem izplačevanja Slovenske tiskovne agencije, nadaljuje se z nižanjem kvalitete programov TV Slovenija z nestrokovnimi posegi. V takšnih časih so žvižgači še kako pomembni, saj kljub pritiskom pomagajo širiti resnico. Najslavnejši je postal častni član slovenskega PEN-a.
Člani in članice upravnega odbora slovenskega PEN-a so v ponedeljek soglasno izvolili Juliana Assangea za častnega člana. »Za ta korak smo se odločili iz dveh razlogov: prvič, v upanju, da bo poleg nemške in mednarodne tudi naša podpora pomagala Assangeu na njegovi sodni poti, in drugič, ker je Julian Assange najbolj pogumen novinar in publicist zadnjih dveh desetletij, za kar osebno in poklicno plačuje izjemno visoko ceno. Zapreti nekoga samo zato, ker je objavil resnico, je v nasprotju z vsemi demokratičnimi ureditvami, ki temeljijo na svobodi govora in novinarstvu kot četrti veji oblasti,« v javnem pismu piše predsednica Tanja Tuma.
Slovenski PEN je združenje pisateljev, ki se je skozi zgodovino borilo tudi za depriviligirane in tiste, katerih pravice se kršijo. Ustanovljeno je bil leta 1926, ko je kot prvi predsednik nastopil Oton Župančič, kolektiv pa so sestavljali še Izidor Cankar, Josip Vidmar, France Stele, Janko Lavrin, Fran Saleški Finžgar in France Koblar. Med drugo vojno center ni deloval. Ponovno je zaživel leta 1962. Pred vojno je nudil pomoč in podporo preganjanim primorskim pisateljem in bil med prvimi pobudniki mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na kongresu v Dubrovniku leta 1933.
Zdaj se bori za sodobnika, ki je že dve leti v strogo varovanem zaporu v Londonu. V javnem pismu so še zapisali: »Glavna krivda Juliana Assangea je, da je z objavami na spletišču WikiLeaks razgalil dvoličnost svetovnih demokracij, še posebej, kadar vodijo vojne v tujih državah, kot sta Irak in Afganistan. V današnjem jeziku je njegova »kalvarija« z demokratičnimi sodišči nedvomno značilen primer SLAPP-a, strateških tožb za onemogočanje udeležbe javnosti. Ko obsojamo sodni pregon Juliana Assangea, obsojamo pregon slehernega novinarja in publicista na svetu, vključno s slovenskimi, kadar se znajdejo pod pritiski vplivnežev, ki hočejo resnico prikriti. Evropska komisija s predsednico Ursulo von der Leyen na čelu in podpredsednico Věro Jourovo je v Akcijskem načrtu za evropsko demokracijo svobodo in neodvisnost medijev postavila med najpomembnejše cilje demokratične Evrope. Svobodo tiska naj bi posebej urejal nov zakon o medijski svobodi, ki bo šel v obravnavo jeseni leta 2022. Upajmo, da bo zaščitil vse pišoče in žvižgače. Bojimo se, da bosta za Juliana Assangea zakon in z njim zavest o svobodi govora prišla prepozno. Vsekakor mu je sodni pregon uničil življenje in mu odvzel osnovne pravice. In to samo zato, ker je objavil resnico.
S pomočjo domačega žvižgača Ivana Galeta je v Sloveniji pred kratkim nastal Center za zaščito žvižgačev. Pod tem pojmom razumejo vse posameznike, ki – predvsem na svojem delovnem mestu – zaznajo korupcijsko vedenje in to izpostavijo v javnosti, kar lahko vodi v pritiske in nasilje s strani tistih, katerih dejanja je žvižgač izpostavil. Opozarjajo, da so žvižgači ponavadi ustrahovani na vse načine, z namenom, da bi jih utišali. Center zato ponuja vso pomoč, tako pravno kot psihično, za vse tiste, ki so pripravljeni razkrivati resnico.
