Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci ob kulturnem prazniku predstavilo dogajanje v preteklem letu na področju nevladne kulture. Predsednica Asociacije Inga Remeta je na kratko povzela dogajanje na področju nevladne kulture. Predlog resolucije nacionalnega programa za kulturo 2022–2029 je kljub kritikam strokovne javnosti tik pred sprejemom v državnem zboru. V njem je tudi napoved zmanjševanja števila samozaposlenih v kulturi.
Začel je veljati tudi nov Pravilnik o strokovnih komisijah navkljub zavrnitvi s strani Odbora za kulturo Državnega zbora in Nacionalnega sveta za kulturo. Prejšnja zasedba komisije je bila predčasno razpuščena brez utemeljitve, čeprav je korektno opravljala svoje delo. Po novem pravilniku se manjša število članov in posega v razmerje med člani strokovnih komisij, tistih, ki so na podlagi strokovnih kompetenc izbrani z javnim pozivom in uslužbenci Ministrstva za kulturo. Nadalje je problematičen še način izbora predsednika komisije, ki ga imenuje minister. V prejšnjem letu je bil sprejet še Zakon o debirokratizaciji. Tudi ta se osredotoča predvsem na delovanje strokovne komisije. Glavna sprememba je, da končno strokovno odločitev prepušča ministru za kulturo in ne komisiji.
Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana je predstavila situacijo s prostori za delovanje nevladnih organizacij. Asociacija je leta 2020 izvedla analizo prostorskih potreb v nevladni kulturi. 80 % anketirancev je izjavilo, da deluje v premajhnih prostorih. Od takrat je bilo več prostorov – Tobačna, Kersnikova in Rog – odvzetih ustvarjalcem. Položaj je težak tudi za osemnajst nevladnih organizacij, ki jih Ministrstvo za kulturo s pravnimi sredstvi želi izseliti iz prostorov na Metelkovi 6 zaradi izgradnje muzejske četrti. Mirovićeva pravi, da prvostopenjske sodbe večinoma niso v prid »nevladnikom«. Situacija je absurdna, saj gre za organizacije, ki na razpisih dosegajo vrhunske ocene, nekatere od teh sofinancira tudi Ministrstvo za kulturo. »Nevladniki« so ministrstvu postavili dva pogoja, ki sta ostala neizpolnjena. Prvi je, da naj pogodbe veljajo do razpisa. Drugi pa, če ministrstvo prekine pogodbo pred tem, mora zagotoviti druge prostore pod enakimi pogoji.
Irena Pivka je predstavila področje samozaposlenih. Zaradi postopkovnih nepravilnosti Ministrstva za kulturo v procesu pridobivanja in podaljševanja statusa so pri društvu Asociacija podali prijavo Varuhu človekovih pravic, ki je potrdil, da je šlo v najmanj 39 primerih za kršitev.
Javni razpis za delovne štipendije je spremenil mejo za prejem štipendij v vrednosti 3.000 evrov iz 35 let na največ 29 let. To pomeni, da je delovna štipendija iz naslova razpisa danes namesto 24,6 % namenjena zgolj 6,5 % samozaposlenim v kulturi.
Pivkova je predstavila tudi novost pri davčni politiki. FURS bo uveljavljal, sicer zgolj z brošuro napovedano, uveljavljanje oprostitve plačila dohodnine za vse samozaposlene v kulturi, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje država ali lokalna skupnost. FURS po novem zahteva, da morajo »normiranci« prispevke všteti med davčno priznane prihodke. Tako bodo samozaposleni v kulturi morali plačati okrog 200 evrov dohodnine več, saj se jim bo za vrednost socialnih prispevkov zvišala davčna osnova, poleg tega številnim grozi, da bodo zaradi nespremenjenega cenzusa (20.051,28 evrov) izgubili pravico do plačila prispevkov.
Polona Torkar je predstavila analizo podatkov društva Asociacija, ki kažejo da se visok proračun za kulturo ne odraža v ustrezno povečani višini sredstev za umetnostne programe in programe nevladne kulture. Ob rebalansu proračuna za leto 2022 je Ministrstvo za kulturo razpolovilo višino sredstev na postavki »spodbujanje kulturne ustvarjalnosti«, iz katere namenja sredstva za omenjene razpise. Z višine 6.446.728 evrov v prvotno sprejetem proračunu se je zmanjšala na 3.633.399,00 evrov. Pri Asociaciji ocenjujejo, da je bil delež sredstev, namenjenih za umetnostne programe in projekte nevladne kulture, v letu 2021 najnižji v zadnjih 14 letih, z izjemo, ko gre za uprizoritvene umetnosti. V primerjavi z realizacijo v letu 2020 je torej – kljub višjim sredstvom za razpis – znatno več namenila zgolj področju vizualnih umetnosti. Za uprizoritvene umetnosti, glasbo ter intermedijske umetnosti je sredstev manj. V odzivu na programski razpis so v društvu Asociacija predvideli, da bo večje število sredstev, predvidenih za izvedbo razpisa, ostalo nerazdeljenih in pozvali, naj se ta sredstva nameni vrhunskim programom, ki so izpadli iz sofinanciranja.
Na koncu so spregovorili še predstavniki področij, ki jih ministrstvo najbolj zanemarja. Alja Lobnik, direktorica zavoda Maska, razume poteze ministrstva kot napad na nevladni sektor, ki je posledica nerazumevanja vrednosti nevladne kulture za celoten sektor in družbo. Za primer je predstavila situacijo sodobnega plesa, ki nima svojega javnega zavoda, zato nevladni sektor skrbi za njegov razvoj. Po njenih besedah Ministrstvo za kulturo ne deluje kot dober gospodar, saj z ukinjanjem sofinanciranja onemogoča črpanje evropskih sredstev in izvedbo projektov.
Andrej Sevšek iz Društva Kapa je predstavil težave, s katerimi se v času epidemije spopada predvsem klubska glasbena produkcija, ki zaradi koronskih predpisov v nasprotju z velikimi javnimi zavodi ni izpolnjevala zahtev NIJZ in je morala klube zapreti. Kritičen je bil tudi do strokovne komisije za glasbo na Ministrstvu za kulturo, ki je zavrnila vse projekte s področja urbane, klubske glasbene kulture. Luka Frelih iz društva Ljudmila je spregovoril o intermedijski umetnosti, ki – tako kot sodobni ples – še nima javnega zavoda in je odvisna od nevladnih organizacij. Sredstva, ki jih pridobivajo od Ministrstva za kulturo, že leta stagnirajo, kar ne omogoča profesionalizacije ljudi, ki delajo na tem področju.
