SDS svoje medije financirala z javnim denarjem

Še pomnite afero o razvpitih brezplačnih časopisih, ki so zaživeli pred volitvami 2008? Kasneje  so razne parlamentarne preiskovalne komisije preiskovale, kako se prav preko obvoda medijskih projektov financirajo politične stranke, predvsem SDS. Aktualna preiskovalna komisija, ki jo vodi zdaj že nekdanja članica Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek, ugotavlja, da so bili prav brezplačniki vzorčen sistem izigravanja zakonov in pravil. Spet pa so pod drobnogled vzeli tudi primer davčnega svetovalca Roka Snežiča in njegove povezave s stranko SDS.

Komisija državnega zbora, ki preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank in jo vodi omenjena poslanka, v vmesnem poročilu ugotavlja, da »poslovanje in financiranje velike večine aktivnosti SDS poteka po omrežju obvodnih računov, vzpostavljenih na različnih ravneh okoli centralnega računa stranke.« V takem modelu financiranja sodelujejo funkcionarji stranke in posamezniki s finančnim interesom, pa tudi madžarski kapital. V parlamentarno preiskavo so tako vključena podjetja NovaTV24.si, Nova hiša, Nova obzorja in Geopolar Zaščite. Po navedbah v poročilu obstaja utemeljen sum klientelizma. Vsako podjetje ali posameznik, ki so vstopali v posle z državo, je za pridobljeni posel stranki SDS vrnil »uslugo«. Na ravni občin je komisija ugotovila, da je v obdobju približno sedmih mesecev pred državnozborskimi volitvami leta 2022, od občin, kjer so župani povezani s SDS ali v koaliciji z njim, »steklo zelo živahno plačevanje intervjujev, člankov in oglasov v tedniku Demokracija, ki ga izdaja podjetje Nova obzorja.«

Naveden je primer poslanca SDS Zorana Mojškerca in njegovega nekdanjega podjetja Geopolar Zaščite, ki izdaja tudi medijska portala Utrip-Ljubljana in Notranjska.si. Na tiskovni konferenci je Šetinc Pašek povedala: »Tukaj sta se nam izrisali dve zgodbi – sum izdaje fiktivnih računov za izvajanje izobraževanj mestni svetniški skupini stranke SDS v Mestni občini Ljubljana ter tudi sum pranja denarja v primeru poslov med podjetjem Geopolar in Boštjanom Auerjem s. p., v skupnem znesku okoli 90 tisoč evrov za obe zadevi.« Član komisije Soniboj Knežak iz stranke SD je poudaril, da je komisija odkrila več dvigov gotovine v vrednosti več 100.000 evrov, ob tem pa so organi, ki naj bi odkrivali pranje denarja in podobne transakcije, povsem odpovedali.

Komisija je pod drobnogled vzela pogodbo Telekoma z začetka leta 2020 z Inštitutom za avtorsko pravico, ki ga je nekaj mesecev pred tem na domačem naslovu ustanovil Blaž Rant, za plačilo nadomestila za distribucijo Nova24TV in več drugih programov. Pogodba je bila sklenjena za obdobje petih let v višini šest milijonov evrov. Po ugotovitvah komisije so se pojavili utemeljeni sumi, da bi lahko bila pogodba poslovno škodljiva za Telekom, obe upravi tega podjetja – prva, ki je pogodbo sklenila in jo je vodil Tomaž Seljak, in druga, ki jo je izvajala pod vodstvom predsednika uprave Cvetka Sršena, nista storili ničesar, da bi to škodljivo pogodbo prekinili. Na podlagi tega komisija utemeljeno sklepa, da je bila pogodba sklenjena zaradi »kupovanja miru pred novo vlado.«

Komisija ugotavlja tudi, da ima Madžarska očiten cilj, da bi obvladovala nekatere pomembne gospodarske panoge v Sloveniji, od bančnega sektorja, trgovine, prehrambne industrije, logistike, energetike, infrastrukture in turizma. Financiranja svojih politično medijskih projektov je stranka SDS podredila tudi interese države, ugotavlja komisija. V nekem obdobju se je z Madžarske v Slovenijo steklo 14 milijonov evrov za podjetji NovaTV24.si in Nova obzorja. »Bili pa so v to vpeti tudi čisto osebni interesi iz najožjega političnega kroga Viktorja Orbana, da bi v Sloveniji odpirali podjetja, pridobivali davčne številke, da bi prek Slovenije sami osebno prali denar,« je opozorila predsednica komisije. Komisiji se ob tem zastavlja tudi vprašanje, zakaj teh zadev ni spremljala Slovenska obveščevalno-varnostna agencija.

Preiskovalna komisija na podlagi ugotovitev DZ-ju predlaga, naj od vlade zahteva spremembe medijske zakonodaje, ki bi šle v dve smeri. »Da se mediji, ki so jih ustanovile in so v lasti političnih strank, ne bi vpisovali v razvid medijev – gre namreč za glasila političnih strank. In drugič, da se v medijskih zakonih odpravijo netransparentne prepovedane prakse obvodnega finančnega delovanja in financiranja volilnih kampanj političnih strank in da se določi jasen nadzor nad tovrstnim poslovanjem in početjem.« Glede primera Telekoma Slovenije je komisija sprejela sklep, naj se naznani sum kaznivih dejanj zlorab položaja zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti za dva predsednika uprav družbe, in sicer Tomaža Seljaka in Cvetka Sršena. Sprejeli pa so tudi sklep, da uradnim organom predajo vse gradivo in dokumentacijo »povezano z zadevo Rok Snežič« ter naznanijo »sume vseh kaznivih dejanj, ki so se pri tem izrisali.«

Predsednik stranke SDS Janez Janša se je na ugotovitve odzval v svojem slogu in zatrdil, da če ta podjetja, ki pokrivajo nekaj odstotkov medijskega prostora, delujejo kot vzporedni računi stranke, potem vsi ostali mediji delujejo kot vzporedni računi vladne koalicije.