
Po posodobljeni analizi ameriške uprave za energetske informacije (EIA) je iranska proizvodnja surove nafte padla na najnižjo raven v zadnjih 40 letih.
Po oceni EIA je pri manj kot 2 milijonih sodčkih na dan na proizvodnjo nafte v državi vplivala tako pandemija, ki je zmanjšala povpraševanje po nafti, kot tudi ameriške sankcije, namenjene zlasti iranski naftni industriji.
Pred izstopom ZDA iz iranskega jedrskega dogovora in ukinitvijo sankcij je Iran načrpal okoli 2,6 milijona sodčkov dnevno in izvozil približno 2,5 milijona sodčkov na dan, je zapisala EIA.
Kljub temu je pri manj kot milijon sodčkih na dan upad proizvodnje daleč od Trumpovega cilja, da iransko nafto in hkrati izvoz nafte zniža na ničlo, ter s tem prisili Teheran, da bi se vrnil za jedrsko pogajalsko mizo.
Poročilo Timesa je pokazalo, da pri jedrskih pogajanjih še ni vse izgubljeno. S sklicevanjem na iranske vire so tuji mediji poročali, da bi lahko novi diplomat Teherana, kljub temu da je odkrito nezaupljiv do zahoda, na koncu sklenil dogovor, ki ga njegov predhodnik ni mogel storiti.
Teheran je ta teden imenoval tudi novega ministra za nafto Javada Owjija, ki je nekdanji namestnik odhajajočega Bijana Zanganeha. Prejšnji mesec je Zanganeh naznanil, da je glavna naloga njegovega naslednika povečati izvoz nafte.
Odhajajoči minister je nedolgo nazaj dejal, da je Iran zaradi ameriških sankcij izgubil približno 120 milijard dolarjev prihodkov od nafte, pri čemer je izvozni udarec dosegel 2 milijardi sodčkov, odkar so ZDA odstopile od jedrskega dogovora.