Prebirati vtise s festivala Trnje ni ne vem kako zahtevno početje – zbrati jih v smiselno zaporedje, to pa je že druga pesem. Festival Trnje, ki je letos potekal 24-ič, na idilični lokaciji nekje na grmovja polnih obronkih vasi Trnje ob Pivki, se namreč čuda slutečemu obiskovalcu zelo neprisiljeno kaže v razdrobljeni sliki, mozaiku – kar je še posebej jasno festivalskim prvokategornikom, ki tamkaj redno jagajo klope že leta.
Da razjasnimo najprej govorico, ki so jo med sabo mrmrali pripadniki samozvanega untergrunta, dolgo preden so bili sploh najavljeni nastopajoči – Izet (še) nima novih zob! Drugo leto jih dobi! To se je dalo izvedeti že takoj na vstopu, kjer nas je z mikavnim nasmeškom, kot vedno, pričakal in specialno ekipo v obliki dveh Podgurcev v nadaljnjo obravnavo poslal dalje čez hosto, na travnik, kjer se za vikend v šotore in druge pripomočke naseli pisana ekipa poslušalcev »drugačne glasbe«.
Mavrico raznih dialektov in psihičnih stanj veselega in kričavega pozdravljanja je na prvi, petkov večer, še pred popolnim zatonom sonca, zmotilo objestno žaganje in dretje nečesa, kar ni moglo biti Gazopazorp, ki so bili sicer napisani prvi. Tisti, ki so bili še priklopljeni na svetovna digitalna omrežja, so splošno čudenje pogasili z informacijami, da se je vrstni red nastopajočih spremenil – za prvi večer smo torej lahko zgolj predvidevali, da bo začetek »na hard«, torej panku slične zadeve, potem malo »uizi«, kar pomeni rock v raznih počasnih deviacijah, na koncu pa spet na »hard«. Česar organizatorjem nismo niti malo zamerili. Kot bomo videli kasneje, za to ni bilo nobenega pametnega razloga. Na koncu članka pa je vseeno seznam nastopajočih, saj so te zasedbe redko na naših festivalih, so pa zelo kvalitetne.
Sledilo je neodložljivo in hkrati najtežje: obvezna odprava iz prijetnega legla naključno ukampiranih ljudi, v notranjost grmatega kraljestva. Na točki, kjer se opravlja vstopninske obveznosti, nas tako ujame kosmata ekipica lokalcev, za njimi na desno se odpre t.i. Veliki oder – amfiteater v obliki kraške vrtače, ki za šalo požre nekaj desetin ljudi, za njimi naravnost pa se dičita praktičen, t. i. Mali oder in skoraj 10-metrski šank. Tam je ponudba zadovoljiva in ni draga. Občasno pripravijo sendviče ali joto, ki jo skuha možakar po imenu Duče, kot so ga poimenovali hudomušni lokalci.
Glasbene in napol glasbene skupine so se vrtele, kot sta jim žvižgala tonskotehnični polbog Babo in Il Hefe festivala Doles. Bendov je bilo precej, zato je bil za približno uspešno izvedbo potreben neke vrste red, za kar pa imata omenjena mojstra z bogatimi izkušnjami veliko, zelo veliko razumevanja. Celo toliko, da so iz velikega na mali oder bende preklapljali skoraj da z nenaravno hitrostjo, kar pa je motilo obvezno premikanje med odri in tankanje za šankom po koncu in pred začetkom naslednjega koncerta.
Ni si težko misliti, da k podaljšanemu bivanju za šankom hitro prispeva pisana druščina. Ene vidiš vsako leto, druge šele spoznavaš, tretje sproti pozabljaš … mimo tekajo otroci in celo psi. Ravno ta psihosocialni fenomen skoraj konstantnega mešanja poskrbi, da si za razliko od kakšnih bolj »statičnih« prizorišč vedno na nogah. Nekdo te vleče na konec koncerta, drugi na šank, sam bi šel najraje scat, pa si še nisi niti zvil čika do konca … Čudovitost čudovitih »dobrih« problemov! Mimogrede izgubiš svojo »matično« družbo in jo najdeš šele kje proti koncu dogajanja, če že ne v omaganem stanju pri šotorih, pa v poznem in bleščečem jutru. Kar se kajpak lahko pripeti tudi tebi, tvoji spalki, puloverju in celo – zavesti.
Prva noč je bila tokrat frišno hladna, je pa jutranji »sunčku« pritisnil z vso snago. Pankerji in druga težje oborožena gamad je vrgla kravji leder z nog; ob neki normalni uri je s kofetom in pivom postregel šank. Kdor se je hotel, se je lahko umil pri pipi in improviziranih tuših, a gužve ni bilo. Nekako je bilo treba prebroditi dan – trezne ekipe so se z avti peljale kopat v bližnje reke in jezera, eni smo spali, eni so med mešanjem opoldanskih zvarkov polagali temelje in kovali načrte za kasnejše dogajanje, vztrajniki so se hladili na šanku …
treba je pojasniti še socialno dinamiko na travniku: če je dež, je malce tužno, če pa je sonce (in praviloma je), je res vroče – senca pa je na travniku, med nizkimi drevesi redka dobrina. Izkušeni si prinesejo »arafat« šotore ali razpnejo ponjave med šotori in avtomobili, kakšen cepljen proti boreliji gnezdi tudi v samem grmovju, tisti manj izkušeni se pridružijo izkušenejšim. Sem pa tja ruži glasba iz avtomobilskih zvočnikov ali svira kakšna akustična kitarca, ampak ljudje čez dan praviloma dajo mir, saj vejo, da jih čaka še najmanj ena runda intenzivnega spoznavanja nove glasbe.
Ko začne padati sonce, vstanejo sence iz šotorov: drugi in zadnji koncertni večer začne nabrita zasedba Kresničke. Razen bolj umirjenih bendov, kot so melanholični ženski bend iz Poljske Rosa Vertov in divje-počasne Lolite, je bila prva noč še bolj žagajoča kot prva. Ni manjkalo priložnostno ruvanje, metanje z odrov in pobiranje nesrečnežev s tal, klopic in drugih, še bolj nesrečnih objektov. Distanca med odrom in odjemalci je pojenjala s hitrostjo praznjenja kozarcev, flaš in pločevink, po svoje pa tudi širila, saj se je tudi kakšna domača rcnija prikadila. Ki pa ni bila v nevarnosti – če se ne motim, je cel vikend Zakon ostal kar lepo v Pivki.
Letošnja glasbena bera je ponovno odlično presenetila, rahel dvom ob nepoznavanju skupin odpihne prvi nedolžen vetrc, ki se ti izza uha priklati iz membran zvočnikov, vidno zadovoljni so tako poznavalci kot bumbarji. Ravno odlična bera izvajalcev naredi festival za enega najatraktivnejših za tiste, ki se jim (celo bolj prepoznavni) festivali zamerijo zaradi »nametanega« programa. In kajpak tudi za tiste, ki imajo radi sproščen in ne preveč natrpan prostor, kjer se lahko odlično podružijo in preprosto uživajo v glasbi, ne da bi jim pri tem pod prste buljil kakšen varnostni primat ali v boke bodla neka živilska ograja.
Seznam bendov in linki:
Petek, 8. 7. 2022, od 19h
* Britof (Slovenj Gradec)
https://www.facebook.com/britof666/
* Black Ivy (Ilirska Bistrica)
https://www.facebook.com/profile.php?id=100028835666985
* Civilian Thrower (Francija)
https://civilianthrower.bandcamp.com/
* Emil Memon & Psihedelavci (Usa/Slo)
https://www.youtube.com/watch?v=zS4pFY9TnPY
* Eating Sports (Slo)
https://www.facebook.com/Eating-Sports-113635401343752
* Grable (Trbovlje)
https://www.facebook.com/Grable-364401793754438/
* Opran Možgan (Kranj)
https://www.facebook.com/opran.mozgan.5
Sobota, 9. 7. 2022, od 18h
* Heresy (Kostarika)
https://www.facebook.com/heresycr
* Rosa Vertov (Poljska)
https://www.facebook.com/rvertov
* Frisk (UK)
https://donor-records.bandcamp.com/album/frisk
* Tramadol (UK)
https://donor-records.bandcamp.com/album/tramadol
* Lolita (Ljubljana)
https://www.facebook.com/lolita.lj/
* Pomelo Chess Society (Hrvaška)
https://www.facebook.com/PomeloChessSociety
* Uryan (Koroška)
* Kresničke (Kamnik)
Kot ponavadi tudi brezplačno parkiranje in kampiranje, zagotovljen higienski minimum, poceni drink in še cenejša hrana.
Klopov je letos polno, zato se fajn zaščitite.
