»Rusko« zemljišče v Livadah: Pravica je počasna, toda vedno pride na cilj

Prvega oktobra bo minilo natanko pet let od razvpite dražbe, na kateri je nekdanji župan Občine Izola – Danilo Markočič – v sumljivih okoliščinah prodal dobrih 16.000 m² zazidalnega zemljišča edinemu dražitelju – podjetju Projekt 2020 d. o. o. v lasti ruskega poslovneža Borisa Kopilevicha. Pravzaprav je bila takrat organizirana nameščena javna dražba s skrbno premišljenim načrtom in ciljem, da se je udeleži le izbrani dražitelj ter zemljišče kupi po skoraj polovični ceni. Kmalu po prodaji sta nizka prodajna cena in način izvedbe same dražbe poskrbeli, da je zadeva romala na specializirano državno tožilstvo. 

Posebnost omenjene afere, v primerjavi z ostalimi, je v tem, da si akterji nezakonite prodaje že od začetka prizadevajo za to, da bi preslepili organe pregona in prikrili sledi nezakonite prodaje oziroma večmilijonskega oškodovanja Občine Izola. 

Naj ob tem spomnimo, da je občinski svet izglasoval besedilo prodajne pogodbe, župan pa je s kupcem podpisal pogodbo z bistveno spremenjenim besedilom v škodo občine – kar upoštevajoč takrat in danes veljavno zakonodajo pomeni, da je ta pogodba nična. Oseba, ki je izvedla to zamenjavo besedila pogodbe, je tožilstvu znana. Po koncu tožilske preiskave bo med sojenjem z njeno identiteto seznanjena tudi javnost. Z namero, da se prikrije to prirejeno pogodbo, je bila s spletne strani občine izbrisana sama objava javne dražbe, česar si pred tem niso drznili storiti niti storilci najbolj razvpitih prevar. Neuradno smo izvedeli, da jim ni uspelo zakriti vseh sledi izbrisa. Organi pregona so namreč spletne strežnike poslali na forenzične preiskave v tujino. Ta manever je sicer zavlekel preiskavo in upočasnil postopke, vendar tudi dodatno obremenil storilce. 

Čeprav so se storilci trudili prikriti dejstva v zvezi s sporno prodajo, je tudi javnost (in ne zgolj organi pregona) izvedela, da je Markočič od kupca zemljišča prejel obljubo plačila 250.000 evrov (od katerih je 100.000 evrov že bil prejel na račun) pod krinko prodaje oljčnih dreves. Poleg tega so junija 2022 kriminalisti pod taktirko Specializiranega državnega tožilstva pri nekdanjem županu Izole Danilu Markočiču in na sami Občini Izola, kot tudi na drugih lokacijah, opravili hišne preiskave ter zbrali dodatne dokaze. Tako pridobljeni dokazi so skupaj z drugimi, ki jih javnosti še niso razkrili, privedli do tega, da je policija spisala kazensko ovadbo in jo vložila na specializirano državno tožilstvo. 

Po intenzivnih hišnih preiskavah je storilcem postalo jasno, kaj sledi. Zato so poskusili izigrati organe pregona in preprečiti vračilo nezakonito pridobljenega zemljišča občini ali poravnavo škode, ki je bila občini povzročena. Jasno je bilo, da se v tako obremenilnih razmerah ruski državljan Kopilevich ne more izogniti organom pregona, zato je poiskal na tem polju izkušenega kupca, ki bi se tudi v takih razmerah lahko izogibal sankcijam države. Julija 2023 ga je tudi našel: zemljišče je prodal skupini razvpitih podjetnikov iz orbite koprskega podjetja Grafist (Anto Guberac in drugi). Pred prodajo so za vsak slučaj zemljišče dodatno obremenili s skrivnostno hipoteko podjetja Lefay Management DWC-LLC iz Dubaja v višini pet milijonov evrov. Že sama razlika v ceni – Kopilevich je zemljišče kupil za manj kot 2,4 milijone evrov, prodal pa ga je za 7 milijonov evrov – nedvomno dokazuje, da je bila Občina Izola s prodajo oškodovana za nekaj milijonov evrov. 

Zakaj so se Guberac in ostali odločili za nakup zemljišča, za katerega je jasno, da je bilo pridobljeno nezakonito in da ga bo treba Občini Izola vrniti? 

Očitno zato, ker so bili prepričani, da imajo pripravljen načrt, kako izigrati tožilstvo in občino. Takoj po nakupu je občina od novopečenih kupcev prejela dopis, da so oni zemljišče kupili v dobri veri, da je vse zakonito, ter opozorili občino, da bodo v primeru uveljavljanja zakonske pravice ničnosti in vračila zemljišča po sodni poti tožili občino za izpad dobička v znesku 10 milijonov evrov. S tem so poslali jasno sporočilo tako občini kot tožilstvu v slogu: »če nam ne pustite zemljišča, bomo tožili občino za izpad dobička 10 milijonov evrov, ki jih nameravamo zaslužiti s tem zemljiščem,« ker, kot trdijo sami, imajo pri tem status dobrovernega kupca.

Od takrat se javnost v Izoli upravičeno sprašuje, kako je možno, da je občina kot žrtev, ki je bila odškodovana z nezakonito prodajo, deležna groženj Guberca in ostalih, da jim bo v primeru uveljavljanja pravice do vračila zemljišča morala plačati deset milijonov evrov odškodnine? 

Kopilevich je izbral kupca z renoméjem, nekoga, ki bi se vračilu zemljišča občini lahko izognil tudi v opisanih razmerah. Grafist, ki ga kot večinski lastnik vodi Guberac, je znan kot podjetje, ki je v Kopru za časa županovanja Borisa Popovića v več primerih (Solis, Levji grad, Libertas in tako dalje) kupovalo občinske nepremičnine praviloma z neposredno pogodbo in ne na javni dražbi – čeprav je bila javna dražba zakonsko predpisana. Zaradi teh poslov so organi pregona večkrat obravnavali Popovića, medtem ko sta podjetje Grafist in Anto Guberac ostala praktično nedotaknjena. In to kljub temu, da je izplen v višini več kot 10 milijonov evrov teh nezakonitih prodaj končal pri Grafistu. Kopilevicheva izbira kupca je bila logična v luči tega, da so organi pregona pri spornih nakupih občinskih nepremičnin praviloma zaobšli Guberca in Grafist. Iz vsega naštetega izhaja, da se je očitno tudi Gubercu zdelo, da je nedotakljiv in si je upal zagroziti občini Izola z desetmilijonsko odškodnino, ker je zemljišče kupil v dobri veri, da je vse zakonito. 

Sprva je vse kazalo na to, da je Gubercu uspelo pretentati občino in organe pregona, vendar se je kmalu izkazalo, da temu ni tako. Kupci so tik pred nakupom zemljišča (tako fizične kot pravne osebe) prejeli in od uradnega vročevalca prevzeli kuverte z dokumentacijo, s katero so bili nedvoumno seznanjeni, da je bilo zemljišče, ki ga kupujejo, pred tem kupljeno v nasprotju z zakonodajo – ter da je pogodba o kupoprodaji dotičnega zemljišča iz oktobra 2019 nična. Zato je načrt novih in starih lastnikov zemljišča, da zemljišče ohranijo v svoji lasti, padel v vodo. 

To je občini dalo možnost, da počaka na ugotovitve preiskave specializiranega državnega tožilstva ter od njih prevzame uradno pridobljene dokaze o dejanjih kupcev ter nekdanjega občinskega vodstva za potrebe vračila zemljišča, kakor to zakon predvideva.

Novi lastniki zemljišča se vse bolj pogrezajo v živi pesek lastnih manevrov. Zavedajoč se tega, da se preiskave nadaljujejo, in tega, da so njihova sklicevanja na dobro vero prazna, so od bodočih kupcev stanovanj, ki naj bi jih zgradili na tem zemljišču, pobrali are – in to v razmerah, ko v danih okoliščinah ni videti, da obstaja način, na katerega bi ta stanovanja lahko zgradili in jih kupcem izročili. S tem so se izpostavili dodatnemu tveganju tudi z vidika kazenske odgovornosti. Očitno je, da se tisti, ki so dolga leta bogateli na račun občinskega premoženja v Kopru, ne morejo sprijazniti s tem, da jim to v Izoli ne bo uspelo. 

Kmalu bo minilo polnih pet let, odkar so akterji večkrat neuspešno poskušali ustaviti preiskavo in se izogniti odgovornosti za prepovedana ravnanja, s čimer se dodatno pogrezajo v blato novih nezakonitosti. Sedaj, ko je postalo jasno, da jim to ni uspelo, gre pričakovati, da bodo vsaj enkrat odgovarjali za svoja dejanja. Vse kaže, da je potrebno samo še počakati, da organi pregona do konca opravijo svoje delo. 

U. R.