Slovenija je bogatejša za novo stripovsko avtorico! Čeprav se zdi, da se na sceni v zadnjih letih ves čas prikazujejo novi obrazi, se lahko še vedno razveselimo vsakega novega – predvsem kvalitetnega – stripovskega čtiva. 280 strani debel avtobiografski špeh pa je zagotovo poskrbel, da je Katarina Šeme ognjeni krst uspešno prestala.
Očitno slabemu potovanju je sledil vsaj dober strip, ki morda sploh ne bi nastal, če se Šeme ne bi lani prijavila na razpis za nov domači strip. Založba VigeVageKnjige je izbrala njeno avtobiografijo in fantastični strip za otroke Tik je šel v gozd po drva Rama Cunte in Mihe Hančiča, v preteklosti pa na istem razpisu tudi Vinjete straholjubca Eve Mahkovic in Eve Mlinar, Mestne ptice Gašperja Krajnca in Žabce Dore Kaštrun. Krajnc je pred koncem leta ravno že izdal nadaljevanje z naslovom Vaške ptice, Žabce 2 pa si menda lahko obetamo že letos. Mimogrede, nov natečaj za izvirni risoroman je pravkar spet v teku, rok za prijavo poteče konec februarja.
A najprej se obrnimo še malo k Sumatri, kamor se je avtorica podala, ker je prejela enoletno štipendijo. V iskreni pripovedi nam zaupa, da je spoznala marsikaj novega, a bila ob tem pogosto frustrirana, doživela kronično utrujenost, presenečenje nad razumevanjem matriarhata po muslimansko in uteho nazadnje našla v mehkih drogah domačih vračev. Biografija nam razkrije precej tudi o različnih indonezijskih kulturah, flori in favni.
Po risbi in prijetnosti, ki jo seva protagonistka, s katero bi si vsak želel potovati, Sumatra rahlo spominja na strip Odeje Craiga Thompsona. Njena risba je organska, niti ena črta v stripu ne izgleda povsem ravna. Kvadratki so le redko zapolnjeni s podrobnostmi, a vseeno ne izgledajo prazni. Tudi liki, ki v stripu nastopajo, so poenostavljeni le do te mere, da se jih lažje nariše, ne pa tudi do te, da bi zato izgubili na svoji izvirnosti ali na prepoznavnosti v odnosu do drugih.
Brez skrbi, Sumatra ni klasičen spis z Erasmusa, kjer se študenti spuščajo v vsakodnevne pijanske orgije, pozabljajo na študij in odkrivajo le najbližje in najcenejše gostilne. Ne, Sumatra je raziskovanje narave, družbe in same sebe. Izpoved mlade ženske, ki je lahko prilagodljiva, učljiva, izobražena in je ni preveč strah podati se novim preizkušnjam naproti. Odkrit, informativen, esejističen in napet potopis. Zaželimo si lahko le še to, da bo Sumatra resnično ostal prvenec, ki mu bo sledilo še mnoštvo drugih.
