HeadlineAktualnoKulturaPišemo

Recenzija; Je bila Sajeta letos res zadnjič?

23. Sajeta 2022, 5.–10. 7. 2022, Sotočje, Tolmin

Najstarejši festival na tolminskem Sotočju se je letos odvil že 23. leto. Prireditev je bila tradicionalno polna predvsem domačih, a tudi tujih glasbenih nastopajočih, delavnic za odrasle in otroke ter pogovorov. A vendar je ta tudi najbolj medgeneracijski festival na Sotočju potekal z grenkim priokusom, saj sta ga zadela kar dva udarca. Prvi se je zgodil že spomladi, ko je po več kot desetih letih ostal brez podpore Ministrstva za kulturo za obdobje 2022–2025. Posledica omenjenega je, da je moral festival odpovedati več kot 90 odstotkov mednarodnega programa, prav tako pa se je združil z elektronskim festivalom od:vod, ki sicer po žanru še ni tako tuj Sajeti, se je pa vendarle zdelo, da se publiki nista prav dosti mešali.

 

Še večji udarec je prišel kar s strani lokalnih oblasti, saj se je občina Tolmin odločila, da z letom 2023 prepove vse festivalske aktivnosti na plaži na Sotočju in jih omeji na maksimalno 5000 obiskovalcev, pri čemer se sklicuje na Zakon o vodah. V sklopu slednjega se predvideva prost dostop do voda za vse, kar se seveda v času festivalov na Sotočju omeji z ograjo in vstopnino. Po eni strani se zdi, da je odločitev na mestu, po drugi pa se težko znebimo občutka, da se občina želi zgolj znebiti festivalov oziroma jih omejiti, kljub temu da slednji v občinski proračun prispevajo kar dosti financ ter poleti krepko podpirajo lokalni turizem. Čeprav naj glede na Študijo izvedljivosti in zasnove programskega koncepta Investicijskega projekta »Sotočje« v času covida, ko so festivali odpadli ali bili prirejeni, ne bi bilo prav dosti finančnega izpada, so prav festivali v Tolmin in na Sotočje prvi pripeljali goste, ki to območje obiskujejo tudi izven časa festivalov. 

Festivalov tudi ne bi kar neposredno ukinili. Glede na omenjeni projekt o Sotočju, bi si občina želela, da se slednji dogajajo izven glavne poletne sezone. Govori se celo o ambicioznem podaljšanju sezone. Velik del bi bil namenjen aktivnostim na prostem, predvsem športnim, zgradili naj bi posebno infrastrukturo za prireditve, gostinske obrate in podobno. Glede na omenjeno, torej sklicevanje na Zakon o vodah, pravzaprav niti ni tako pomembno kot sama ambicioznost glede turizma, ki naj bi bil butičen, vezan na naravo in kulturo. Slednji zelo očitno že obstaja, a občina očitno želi več vpliva nad njim. V vsakem primeru je Sajeta kot festival na največji izgubi, saj je edini, katerega aktivnosti v celoti potekajo na Sotočju. Ali bo občina glede slednjega naredila izjemo v naslednjih letih, pa lahko le ugibamo.

Brigita Gračner

Back to top button