Recenzija: Grad gori, grof beži
Trojno gorje: po zgodbi Januša Golca – Jakob Klemenčič, Forum Ljubljana, 2022; 34. tiskana izdaja, dne 10. februarja 2023
»Ne bodo nas ustrašili, ne utišali! Odpor se nadaljuje!« je med epidemijo odzvanjalo od Izole, prek Ljubljane, do Slovenj Gradca, kjer so bili petkovi protivladni protestniki najvzdržljivejši. Parolo bi zlahka prenesli v kak drug čas, ko se je slovenski kmečki živelj boril z drugimi, a ne tako drugačnimi tegobami.
Kmečki upori so se zgodili zato, ker je bilo ljudstvu dovolj zlorabe oblasti s strani vladajočih. Zgodbo o tem, kako so najprej z razbeljeno krono okronali in nato s pomočjo štirih konjev sredi Zagreba razčetverili enega od vodij upora Matijo Gubca, danes pozna že vsak osnovnošolec. Zgodovino pač pišejo zmagovalci in ti so želeli upornike predstaviti kot slab zgled, ki ga ne smemo ponoviti, zato so njihove zgodbe zapisali v vsak učbenik za zgodovino. Na prste ene roke bi verjetno lahko našteli še nekaj drugih upornikov iz zgodovine, medtem ko bi nam za imena vladajočih, ki so se v tem času zvrstili, zmanjkalo prstov, tudi na nogah.
Jakob Klemenčič, nekoč znan kot Obscurator, je po sedmih letih stripovske suše ponovno narisal zgodovinski strip, v katerem se loteva prav teh, ne-slišanih, zatiranih, izbrisanih iz zgodovine. Tistih, ki so umirali v času, ko so dvorjani še rajali po gradovih. Nazadnje je strip ustvarjal skupaj z zgodovinarjem Marijanom Pušavcem in predstavil življenjepis slovenski družbi neprilagojene svetovne popotnice Alme Karlin iz začetka dvajsetega stoletja, tokrat pa se je na pot stripa Trojno gorje odpravil kar sam, po navdihu ljudske zgodovinske povesti Januša Golca iz leta 1932.
Strip, ki se bere kot pripoved, se loti treh tegob kmetov tistega časa: kmečkih uporov, ki se ne končajo po predvidevanjih kmetov; kuge, ki pobije številčno prebivalstvo in nazadnje turških vpadov, pri katerih so ponovno največjo škodo utrpeli kmetje, ki se niso skrivali za debelimi zidovi trdnjav in gradov. Klemenčičeva realistična, tradicionalna, na roke s črnilom narisana risba, pritiče zgodovinskemu žanru, ki pri nas trenutno kar brsti.
Polno podrobnosti zagotavlja, da gre za delo, s pomočjo katerega se lahko resnično učimo o zgodovini. Posebej pa naj izpostavimo tudi mehke platnice izdaje, ki se jih pri Stripburgerju/Forumu Ljubljana pogosto poslužijo in s tem tudi v času draginje skrbijo za dostopnost kvalitetnih stripovskih del. Vse prevečkrat se založniki namreč ujamejo v nepotrebnost trdih platnic.
»Vrnitev« avtorja lahko zato posebej pohvalimo, že samo zaradi zornega kota, ki ga je pri ustripitvi zgodbe ubral. Saga s Kozjanskega naj torej spomni na vse nikoli imenovane junake zgodovine. Čeprav se zdi, da je v stripu Trojno gorje edini pravi junak, ali bolje – junakinja, le »slovenski« narod.
