Zadnje tri dni meseca marca je bila Ljubljana središče enega večjih in vodilnih showcase festivalov Srednje in Vzhodne Evrope. Oznaka showcase predvideva koncertne predstavitve v živo ter konferenčni del z glasbenimi profesionalci. Križanje obeh mladim nadobudnim ustvarjalcem omogoči, da se lahko predstavijo tudi strokovni publiki ter prikladno gradijo svojo bazo potencialnih oboževalcev in se hkrati mrežijo z mednarodnimi delegati iz glasbenega posla. Večkrat nagrajeni MENT si je priljubljenost pridobil tudi z žanrsko raznolikim programom, ki prehaja od neodvisnega rocka, popa, elektronike, hip-hopa, zadnja leta tudi folka ter jazza.
Za deveto edicijo festivala je programska ekipa izbrala več kot 70 nastopajočih evropskih glasbenikov. Nehvaležno pa je dejstvo, da se koncerti pogosto prekrivajo in potekajo na transverzali prizorišč od Kina Šiška do Metelkove in Cukrarne, če omenimo vsaj tri lokacije. Posledično je nemogoče ujeti več kot polovico koncertov. Čeprav praviloma igrajo manj znane zasedbe, festival običajno gosti tudi kako bolj uveljavljeno ime, ki je glavna, četudi ne najpomembnejša atrakcija programa. Tovrstna izpostavitev je letos pripadla francoski psihedelični pop senzaciji La Femme, ki je Katedralo Kina Šiške izstrelila v plesno vesolje. Njihova razposajena glasba v kombinaciji z radoživo odrsko prezenco je tombola za odličen koncert, za katerega je bila dokaz prešvicana in po še vpijoča publika. Seveda so se vsak v svojem zvočnem polju dobro odrezali tudi manj poznani izvajalci. Brutalni britanski nu jazz metal dvojec 0. je z eksplozivno bobnarko in ekspresivnim saksofonistom najbolje prerešetal bolj težkih zvokov željna ušesa. Francoski post punkerji z noiserskimi elementi The Psychotic Monks so nas popeljali v podobno skrajnost in še večjo abstrakcijo. Prav poseben vtis pa je pustil poljski elektronski eksperimentalec Wojciech Rusin, ki dizajnira, izdeluje in igra 3D pihala ter v svojo zvočnost vnaša tudi zgodnje renesančne zborovske glasbe in vzhodnoevropske mitologije. Njegov koncert pa ni bil zgolj sonično doživetje, temveč tudi čudovito potovanje po spremljajočih futurističnih vizualijah.
Od Slovencev je bolj temeljit in profesionalen vtis pustil avdiovizualni trojec Etceteral, ki združuje poliritmični futuristični jazz z iskrivimi projekcijami. Podobno učinkovito, a v čisto drugem glasbenem značaju, pa je izstopal etno kvintet Gugutke, ki je kljub prisiljenemu sedečemu scenariju do konca koncerta na noge spravil dobršen del publike.
