Danijela Perak je mama šestih otrok. Trenutno ne hodi v službo, ima status gospodinje, njeni dnevi pa so povsem zapolnjeni. Kot pravi, ne bi svojega življenja niti malo spreminjala, je pa pomembno, da si kljub veliki družini lahko vzame čas zase.
V Sloveniji sta se v desetletju od 2011 do 2021 velikost gospodinjstev in sestava družin spremenili. Gospodinjstva štejejo povprečno 2,41 člana, družine z otroki pa imajo povprečno 1,56 otroka. Družin z otroki je bilo 412.534 in v njih je živelo 645.116 otrok. Med temi družinami jih je bilo 55 odstotkov z enim otrokom, 36 odstotkov z dvema. Družina Bosančić tako krepko izstopa iz povprečja s šestimi otroki: Teo je star osem let, Mia sedem, Dejan je šest, Aleksandar pet, zadnja dva pa sta dvojčka, Sergej in Anastasija, ki imata štiri leta.
»Nikoli nisem imela prav načrta, da bom imela veliko družino. Prva dva otroka nista bila načrtovana, potem pa se je tako zgodilo. Zdaj jih ne bi menjala za nič na svetu. Navadila sem se na vse to crkljanje, lupčkanje, tudi dretje. Včasih, ko gredo na obisk k babici, mi prav nekaj manjka,« pojasnjuje mama Danijela. Njeni dnevi so polni. Zjutraj najprej odpelje najmlajše štiri v vrtec. Ko se vrne domov, v šolo napoti še starejša dva. Dopoldne ima čas za pranje perila, pospravljanje, kuhanje. Popoldne je treba starejše odpeljati na različne krožke in dejavnosti: »Srečo imam, ker mi veliko pomagata moja starša, ki živita v sosednjem vhodu bloka. Ko enega otroka peljem na dejavnost, ostale pazita ona dva.«
Finančno je velika družina večji zalogaj kot nekoč
Včasih je mama, ki je ostala doma z več otroki, prejemala neke vrste nadomestilo. Danes je to drugače, razlaga Danijela: »Ker sem delala v trgovini, sem se odločila, da pustim službo, saj ne morem delati popoldne in med prazniki. Koristim status gospodinje, vendar to ni več tako, kot je bilo. Prejemam otroške dodatke in enkrat na leto dobimo dodatek za veliko družino, teče mi tudi delovna doba, ne dobim pa ’plače’ za opravljanje poklica gospodinje.«
Vendar, kot pravi, jim nič ne manjka: »Mož je v službi, otrokom veliko privoščiva, plačava položnice, kar ostane, je za naju. Oba sva bolj skromna, nimava nekih velikih želja, zato nama uspeva. Otroci so vseeno malo razvajeni – jaz jih rada razvajam, mož bi želel, da jih malo manj.«
Kljub temu, da je zdaj doma, pa pravi, da bo, ko bosta dvojčka malo večja, šla nazaj v službo: »Ne želim si biti ves čas doma. Trenutno so otroci majhni, niso še samostojni in so odvisni od mene. Ko sem bila noseča s prvim otrokom, si nisem želela vrniti v službo, ker kariera zame ni bila na prvem mestu, saj sem bila zaposlena v trgovini, kjer delovni pogoji niso bili najboljši. Nisem se počutila dobro in z muko in jokom sem se vrnila nazaj.«
Vsepovsod so atrakcija
Kamorkoli gredo, vedno so zanimivi, povsod so nad njimi navdušeni. »Ko gremo na obisk v Bosno, od koder je moj mož, smo na meji vedno atrakcija. Včasih vprašajo moža, če so vsi njegovi,« v smehu pove Danijela. Večinoma dobivajo same pozitivne reakcije, včasih pa se zgodi, da hočejo ljudje deliti svoje mnenje, kako naj bi vzgajala svoje otroke. Vendar Danijela pravi, da se s temi komentarji ne obremenjuje: »Naj imajo najprej oni šest otrok, potem pa naj govorijo. Včasih vidim, da imam jaz veliko več časa in smo kot družina veliko bolj organizirani od tistih, ki imajo enega otroka ali dva.«
Otroci so zame vse
Čeprav velike družine ni načrtovala, so otroci zanjo najpomembnejša stvar. Poslanstvo, ki ga v službi ni nikoli zares začutila. »Iskreno si sploh ne predstavljam, kako bi bilo, če jih ne bi bilo toliko. Jaz sem njih hotela, ne oni mene, in ne predstavljam si življenja brez njih. Oni so moje vse, najvišja stvar in moj cilj.«
Seveda je včasih tudi naporno. Otroci se udeležujejo različnih dejavnosti, imajo različna zanimanja. Z njimi se je potrebno učiti, jih animirati in poskrbeti za njih. Zato je pomembno, da si, ne glede na to, koliko otrok imaš, vzameš tudi čas zase. Tako se tudi Danijela odpravi s prijateljicami na kavo, zvečer na pijačo, na telovadbo: »Čeprav imava toliko otrok, to ne pomeni, da sem nehala živeti. Pripada mi tudi moj čas, ne glede na to, koliko otrok imam. Ko si vzamem čas zase, za njih poskrbi mož. Skupaj sva jih naredila, on je oče, zato za njih skrbiva skupaj, niso samo moja naloga.«
Kaj pa naprej?
»Zaenkrat ostajamo v tem številu, predvsem zato, ker nimamo prostora. Če pa zadanem na lotu in kupiva hišo, pa bi z veseljem imela še kakšnega,« z nasmehom zaključi Danijela.
