Dragan Kokalovič je reiki, ThetaHealing in Lightkeeper ustanovitelj, učitelj in terapevt, ki se že nekaj let ukvarja z odkrivanjem duhovnega in energijskega sveta. O Slovencih, duhovni rasti in alternativnih terapijah pravi, da javnost tega še vedno ne sprejema. Šele ko ni drugega izhoda, posežemo po alternativi.
Za kaj sploh gre pri omenjenih terapijah?
Metodo Theta Healing je v devetdesetih letih preteklega stoletja razvila Vianna Stibal. Za njeno izvajanje je pomembno globoko meditativno, tako imenovano theta stanje. V tem stanju naj bi lahko s pomočjo določenih ukazov izvajali spremembe v naši podzavesti in v našem energijskem polju. Glavni namen je pomoč stranki pri odpravi omejujočih vzorcev in travm, ki prihajajo največkrat iz otroštva. »Lightkeeper metoda pa je bolj podobna reiki metodi, saj jo izvajamo s pomočjo določenih simbolov in je namenjena predvsem energijski podpori pri zdravljenju. S pomočjo te metode dosegamo zelo visoko vibracijo, ki nam pomaga pri zdravju, v odnosih, denarju …« pojasni Dragan.
Dar za duhovnost je podedoval od babice
Prva štiri leta svojega življenja je Dragan preživel v Bosni, malo pri babici po očetovi strani, malo pri babici po mamini strani. Pri babici po mamini strani je bilo veliko otrok, družbe, vendar je svoj čas raje preživljal pri drugi babici, kjer je bil bolj sam. »Svoj dar za duhovnost sem podedoval od te babice. Spomnim se, da nikoli ni hodila k zdravniku – niti ko si je zlomila roko. Z njo sem preživel veliko časa, vzela me je za svojega. Vsako nedeljo sva šla k maši. Čeprav mi način ni bil blizu, sem tam prvič začutil, da obstajajo še drugi duhovni nivoji. In moje zanimanje za njih je začelo naraščati,« Dragan opisuje prve začetke na svoji poti.
Moja druga mama me je naučila slovensko
Ko je bil star štiri leta, se je preselil v Slovenijo, nazaj k staršema. Iz tega obdobja ima tako slabe kot dobre spomine: »Oče je bil v tistem času hud alkoholik, posledično je bilo veliko nasilja v družini. Oba starša sta tudi veliko delala, zato sem večino svojega časa preživel s svojo drugo mamo, Mileno. Ona me je naučila govoriti tekoče slovensko, brez tistega slavnega ’balkanskega L-ja’. Milena in njen mož sta me vzela za svojega, vozila sta me s seboj na dopust. Enkrat sem jo celo vprašal, če je ona zdaj moja mama.«
Na prva leta osnovne šole nima dobrih spominov, saj ga sošolci niso sprejeli in so se spravljali nanj. Potem pa je ponavljal tretji razred in dobil novo družbo, ki ga je podpirala in mu pomagala. Tudi na srednjo šolo ima veliko lepih spominov: »Najprej sem hodil na Fužine, na srednjo gostinsko šolo. To je bilo dobro obdobje, veliko novih ljudi, predvsem sem pa takrat spoznal veliko pravih prijateljev, s katerimi se družimo še v današnjih dneh. Kasneje je šolanje nadaljeval na živilski šoli v Kranju, potem pa so ga vpoklicali v vojsko. »V vojski sem bil en mesec, potem so me poslali domov, ker nisem bil primeren. Ker sem si v šestem razredu zlomil nogo, imam namreč tri centimetre krajšo desno nogo.«
Ves čas ga je pot peljala proti duhovnosti
Že ko je bil majhen, se je večkrat igral, da je župnik, ostali otroci so bili farani. Od tretjega razreda osnovne šole do prvega letnika srednje šole je bil ministrant. Ko se je vrnil iz vojske in našel službo, je spoznal jasnovidko, ki je bila prva oseba, ki ga je zares peljala v duhovnost. Začel je hoditi na skupinske meditacije.
»Takrat so se mi odprli novi svetovi. To je bil zame nov, neraziskan teren, ki pa me je izredno privlačil. Namreč, te energije so bile zavite v neke neznane tančice in začel sem se spraševati, ali ni ta duhovnost morebiti tista, ki sem jo iskal. Potem pa sem doživel zunajtelesno izkušnjo. Takrat sem se neizmerno ustrašil, tri dni sem bruhal, zame je bilo kot konec sveta. Zaradi tega strahu sem zaključil z duhovnostjo. Bilo me je preveč strah,« svojo prvo izkušnjo opisuje Dragan.
»To je moje poslanstvo.«
Deset let kasneje je ponovno začutil potrebo duhovnem razvoju in delu na sebi. Najprej mu je na pot prišel Zlati Reiki, nad katerim je bil preprosto navdušen (naredil ga je vsak dan), obenem pa obiskoval še skupinske meditacije. »Ta način duhovne rasti me je popolnoma prevzel, zato sem nadaljeval z učenjem Kundalini in Usui Reikija. Preizkusil sem tudi druge duhovne tehnike in med njimi me je najbolj navdušil ThetaHealing. Začel sem izvajati terapije, zdaj to počnem že dve leti. Vmes sem razvil tudi svojo tehniko – Lightkeeper Healing. Ker si želim, da bi čim več ljudi začelo uporabljati terapije za delo na sebi, imam tudi vsak torek brezplačna oglašanja v živo na Facebooku. Vse te terapije in delo na sebi namreč prinašajo višjo vibracijo, posledično pa boljše počutje in manj drame v naša življenja.«
Na zunaj se ljudje še vedno posmehujejo
Dragan pravi, da alternativne metode še vedno niso dobro sprejete v javnosti, vse se dogaja med štirimi stenami. »Moj oče ni najbolj navdušen nad alternativo, vendar je, ko je zbolel, tudi on poiskal pomoč bioterapevta. Ko smo ljudje pritisnjeni v kot, posežemo po vsem. Zdi se mi, da se na Balkanu o tem bolj javno govori, v Sloveniji vse skupaj ostaja za štirimi zidovi. Ljudje hodijo na terapije in izobraževanja, vendar to zadržijo zase. Potrebno je vseeno poudariti, da gredo zadeve počasi na boljše.«
Dvomljivcev je srečal veliko, vendar nikoli ni imel težav s tem, da bi ga zaradi njegovega poslanstva kdo napadal: »Vedno sem bil obkrožen s takimi ljudmi, ki jih je alternativa do neke mere zanimala. Nekateri prijatelji so dvomili, potem pa je njihov otrok zbolel, so me klicali in naslednji dan je bil brez vročine. Ljudem ne moreš zameriti, ker vsi dvomimo, dokler ne dobimo potrditve. Je pa res, da je terapija bolj učinkovita, če vanjo verjameš,« zaključi Dragan.
