Razbijamo tabuje: Marko skače. S padalom; »Prosti pad ti da občutek svobode«

Marko Veselič je licenco za skoke s padalom dobil že v prvem letu skakanja in dosega rezultate, ki ga uvrščajo med pet najboljših mladincev na svetu. »Ekipno se v svetovnem pokalu redno uvrščamo med najboljših 10 na svetu, kar je odličen dosežek, ker smo edina ekipa, ki jo sestavljamo poleg dveh profesionalcev tudi trije amaterji – ekipe so sestavljene iz petih padalcev,« pojasni.

Za skakanje s padalom ga je navdušil brat, ki se je s padalstvom začel ukvarjati nekaj let pred njim. Najprej je skočil v tandemu, kjer je bil pripet na padalca, ki pilotira padalo, saj je bil še premlad, da bi lahko skočil sam. Ker je bil takrat še mladoleten, je bilo potrebno pisno soglasje enega od staršev. Ta skok ga je tako zelo navdušil, da se je potem, ko je dopolnil 16 let, odločil, da prične skakati samostojno.

»V družini je bilo sprva zaznati nekaj živčnosti, vendar ne veliko, saj se je s tem pred menoj začel ukvarjati že moj brat. Tudi za prvi skok, ko je bilo potrebno soglasje, se nismo nič prerekali, oče ga je takoj podpisal. Vedno so me podpirali, prišli gledat na treninge, in če je bila tekma na Ptujskem letališču, tudi navijat na tekmovanje.«

Kako potekajo priprave

Za skok s padalom moraš imeti veljavno licenco in zdravniški pregled. Tako prideš na letališče. Potrebno se je vpisati v plan skakanja, kjer podpišeš, da odgovarjaš sam zase in se zavedaš, da se ukvarjaš s športom, ki je razumljen kot nevaren. Pred vsakim skokom pregledaš nahrbtnik s padalom, če je vse tako kot mora biti, si nadeneš še čelado in se odpraviš v zrakoplov. Vsak padalec si padalo zlaga sam, učenci pa so pri tem pod nadzorom učitelja. Za to obstaja določen postopek, na določenih delih pa je potrebno biti posebej previden – najbolj pomembno je, da vrvice niso zapletene in so pri zlaganju vedno napete. Izkušeni padalec glavno padalo zloži v približno treh minutah.

Največ se skače iz letal, na nekaterih tekmah se opravljajo skoki iz helikopterja, za zabavo pa se opravljajo skoki tudi iz balonov. Padalo mora biti odprto najnižje na 750 metrih nad površjem, kar je zakonsko predpisano. Višje, kot te letalo dvigne, več lahko imaš prostega pada, seveda pa je takšen skok tudi dražji.

Pristanek s padalom se opravlja na naprej določeno mesto proti vetru, saj tako padalo potuje počasneje in je zato pristanek lažji in lepši. Na padalu sta dve krmilni vrvici, ob sočasnem potegu obeh padalo začne zavirati. Ko osvojiš, kdaj točno je potrebno zavreti za najboljši efekt, so pristanki mala malica.

Občutek svobode

»Sprva me je padalstvo pritegnilo predvsem zaradi prostega pada, kjer se počutiš res svobodnega. Ker to pri skoku iz 3000 metrov traja le približno 30 sekund, si tega seveda želiš še več, poskušaš narediti več skokov in pri tem uživati kar se da veliko. Sedaj mi največje veselje pri skakanju predstavljajo treningi in tekmovanja, saj sem sam zelo tekmovalna oseba. Skakanje na cilj je zelo težka disciplina, saj je veliko dejavnikov, ki vpliva na skok – smer in hitrost vetra, vlažnost, nadmorska višina doskočišča, gostota zraka, itd. Ravno zaradi te kompleksnosti me ta šport še bolj privlači, saj je vsak skok nekaj novega in je vanj potrebno vložiti tudi veliko mentalne priprave, da bi bil odličen. Zaradi padalstva sem tudi prepotoval kar nekaj evropskih držav in bil celo na svetovnem prvenstvu v ZDA, kar je svojevrstna izkušnja, ki je ne bom nikoli pozabil,« pove Marko.

Nevarnost in adrenalin

Marku pri padalstvu največ pomeni občutek svobode, a se kljub ukvarjanju z nevarnim športom nima za adrenalinskega odvisnika: »Največ se ukvarjam s skakanjem na cilj, to je skok iz tisoč metrov nad površjem zemlje, pri katerem odpreš padalo že po dveh do petih sekundah, nato pa je potrebno doskočiti na označeno doskočišče, katerega tarča je krog premera dva centimetra. Če ta krog zadeneš se na elektronskem semaforju izpiše najboljši možen rezultat – nič, šteje pa prvi stik s tlemi,« pojasni.

Ker večinoma skače le v tej disciplini, je zanj to postalo rutinsko, in niti ne čuti več pretirano veliko adrenalina, saj se osredotoči na to, kar je potrebno narediti, da zadene čim boljši rezultat.

Kaj pa varnost? »Šport je zelo varen, če se ga lotiš po določenih pravilih. Nesreč je zelo malo, saj se zavedamo, kakšen je lahko davek, ki ga plačaš, če si malomaren,« odgovarja Marko.

Opravljanje licence

Licenco je pridobil že v prvem letu skakanja. Kot pojasni, so bila takrat še drugačna pravila za pridobitev licence: »Imeti sem moral najmanj 50 skokov in opraviti teoretični preizkus na ministrstvu ter praktični preizkus – to je skok iz višine 2000 metrov nad površjem zemlje, ob tem pa narediti dve salti nazaj ter po en zavoj v levo in desno, nato pa pristati v označeno območje.« Sedaj je pridobitev licence malo drugačna. Licence se delijo na A, B, C in D licenco, pri čemer je A licenca najosnovnejša. Z vsako stopnjo pridobiš nekaj več svobode pri skakanju – npr. izven letališki skok, skakanje z manjšim padalom, skakanje iz helikopterja … Za vsako stopnjo je potrebno izpolniti določene pogoje – število skokov, skupen čas prostega pada, skakanje v skupinah, … Tako teoretični kot praktični del sedaj preveri padalec izpraševalec kar na letališču. Marko ima danes tudi najvišjo možno licenco padalca, torej D.

Skakal bo, dokler ga bo to zabavalo

Svoje cilje v padalstvu je že presegel, saj si takrat, ko se je začel ukvarjati s padalstvom, ni predstavljal, da bo kdaj zaradi tega prisostvoval na svetovnem prvenstvu, obenem pa tudi dosegal takšne rezultate. »Skakal bom, dokler mi bo to predstavljalo zabavo in mi bo to dopuščalo zdravje. Nekateri padalci so starejši od 80 let, tako da upam, da se bom s tem lahko ukvarjal še veliko let,« zaključi Marko.

Petra Znoj