Radio Študent poziva ŠOU k prenehanju zavlačevanja
Najstarejša študentska radijska postaja v Evropi Radio Študent je včeraj na tiskovni konferenci ponovno pozvala svojega ustanovitelja – Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani – naj uskladi Akt o ustanovitvi Radia Študent z novimi pogoji neodvisnosti in neprofitnosti, ki jih je uvedla novela Zakona o nevladnih organizacijah. Ker se to do sedaj, kljub temu da bi se moralo do konca marca, še ni zgodilo, je ogrožen ne le njegov status nevladne organizacije, temveč tudi razpis za novega direktorja, za vršilca dolžnosti katerega naj bi se želel nastaviti kar sam direktor ŠOU v Ljubljani, Andrej Klasinc, ki bi tako, ker je tudi član sveta zavoda, potrdil sam sebe. Na naše klice se Klasinc ni odzval, saj je svoj telefon za cel dan kar izključil.
»Radio Študent ima status nevladne organizacije v javnem interesu na področju mladinskega sektorja, ki mu ga je podelil Urad za mladino pri Ministrstvu za izobraževanje, šolstvo in šport. To mu omogoča tako kandidaturo na številnih razpisih kot prejemanje donacij,« so povedali na konferenci. »Sredstva, ki so vezana na status nevladne organizacije, so lani znašala več kot 250.000 evrov, kar je predstavljalo skoraj polovico letnih virov za delovanje Radia Študent,« so še dopolnili.
Prilagajanje noveli zakona bi pomenilo, da je potrebno zmanjšati število predstavnikov ŠOU, ki je oseba javnega prava, iz treh na enega. Pogoj neprofitnosti zahteva, da se v primeru prenehanja delovanja nevladne organizacije njeno premoženje prenese bodisi na drugo nevladno organizacijo z enakim ali podobnim namenom ali nepridobitno pravno osebo javnega prava. Te spremembe bi morali potrditi na seji zbora študentskih poslancev, ki se je nazadnje prekinila zaradi nesklepčnosti. Radio Študent je zato pozval, naj poskrbijo za dovoljšnje število poslancev na seji in predvsem, naj jo čim prej dokončajo, saj je bila nazadnje prekinjena. »Na neutemeljenost bojkota kaže predvsem dejstvo, da je ŠOU uskladitev temeljnih aktov s pogoji zakona brez zadržkov potrdil svojima dvema drugima zavodoma, Študentskemu Kampusu in Zavodu Kerniskova.« Pozivajo tudi, naj poslanci zamenjajo predstavnike poslancev v svetu zavoda, saj Aleksander Milićević, vodja poslanske skupine Povezani, in Omar Smajlović iz iste skupine seje sveta zavoda obstruirata že od začetka leta.
Radiu Študent je zdaj v nehvaležnem položaju tudi zato, ker vsake štiri leta organizira volitve za direktorja. »Po aktu o ustanovitvi Radia Študent mesto za funkcijo direktorja razpisuje svet zavoda,« pojasnjujejo radijci. »Milićevićev predlog, da bi se namesto rednih volitev, kakršne so se izvajale ob prejšnjih menjavah direktorja za vršilca dolžnosti direktorja Radia Študent, imenovalo direktorja ŠOU Andreja Klasinca, ignorira vse demokratične varovalke, ki novinarkam in novinarjem Radia Študent omogočajo podajanje mnenja o ustreznosti osebe, ki skrbi za poslovanje radia. Poleg tega, da Klasinc nima dveh let delovnih izkušenj na področju delovanja radia, kar se po aktu o ustanovitvi zahteva od direktorja, je kot direktor ŠOU eden od treh predstavnikov ustanovitelja ŠOU v Svetu Zavoda Radia Študent, torej bi sam odločal o lastnem imenovanju. Predlog poslanske skupine Povezani zato izraža popolno zaničevanje neodvisnosti Radia Študent kot medija in brezobzirno nespoštovanje njegovih temeljnih aktov.«
Predsednik sveta zavoda in predstavnik redakcij v svetu Svit Komel je spomnil, da se je nekaj podobnega zgodilo pri časopisu Tribuna, ko je ŠOU proti mnenju uredništva nastavil novo urednico. Tribuna je potonila v anonimnost na spletnem omrežju in od tedaj ne dosega več ne kvalitete ne širine nekdanje Tribune. Študente je pozval k aktivaciji, da naj od ŠOU vendar zahtevajo konec zavlačevanja. »Nenazadnje so to vaši predstavniki in ne pozabimo, da je glavni finančni vir ŠOU odstotek od študentskega dela.«
Študentski prodekan Filozofske fakultete Jonatan Rebec je prišel na tiskovno konferenco izrazit svojo podporo radiu, za kar se mu je direktorica Ana Kandare močno zahvalila, saj naj bi radio tudi lani, ko je ŠOU močno znižal svoja sredstva, prejel prek sto pisem podpore. Zaključila pa je z besedami: »Veliko ljudi me sprašuje, zakaj tako vztrajamo pri povezavi s ŠOU. Nesporno drži, da je to, kar dela Radio Študent tisto glavno, kar bi moral početi ŠOU, ki ima v prvih dveh točkah zapisano, da skrbijo predvsem za kulturo in izobraževanje, kar Radio Študent še najbolj izpolnjuje. Namenijo pa nam le tri odstotke svojih sredstev.«
