Punk ali čista objestnost?
Jaz D’Artagnan, vsi ostali debili - Matjaž Bertoncelj, KUD Apokalipsa, 2021
Pretenciozen naslov konec lanskega leta izdane zbirke kratkih stripov Matjaža Bertonclja je od branja odvrnil že kar nekaj bralcev. Zajeten 286-stranski špeh nam resda točno vedeti, koga ima avtor v čislih in koga ne oziroma do koga je gojil kakšno mnenje med letoma 2011 in 2021, ko so stripi nastajali. Pravzaprav se po stripih sodeč zdi, da sta mu blizu le njegova žena Jelena, ki občasno kolorira njegove stripe, in danes že pokojni pes Timka.
Ljudomrzništvo in sovraštvo sta v današnjem svetu sicer nekaj povsem normalnega, a avtor svoje stripe vidi z drugega zornega kota. Ne razume jih kot revanšistične pamflete proti delodajalcem, povprečnežem v drugih avtomobilih, Stripburgerju, Milanu Kučanu in drugim, ampak jih razume kot rockovske pesmi. Ker zbirka nima uvoda, v katerem bi lahko to pojasnil, kot je to naredil na predstavitvi stripa v Trubarjevi hiši literature, se verjetno marsikateri bralec sprašuje, kje je meja med žaljenjem in nekonvencionalnim smislom za humor. Strip z naslovom Dražgoški partizani denimo vključuje sličico, na kateri Milanu Kučanu metek prestreli glavo, zraven pa piše: »Hudobni pritlikavec Milan Kučan, skini se nam vsem s kurca!« Kučan se je ob prenehanju mandata predsednika države leta 2002 upokojil, zato ni povsem jasno, zakaj je Bertonclja še deset let kasneje tako silovito razhudil, da ga je v stripu s surovimi besedami kar ubil. Ker pa to ni edini protipartizanski strip in ker je Bertoncelj v nabor vključil tudi svoj promocijski strip za SDS-ovega kandidata za župana Medvod Sašo Ciglerja, lahko sklepamo, da gre za izražanje političnega mnenja. Ob upoštevanju striparjeve izjave, zapisane v začetku recenzije, bi takšne stripe lahko primerjali z naci-pankom.
Zahtevnejši in manj ideološko obarvani so scenariji v stripih, ki jih je avtor v svojem značilnem underground slogu dekadentne estetske prakse narisal po literarnih in drugih predlogah. Beremo lahko stripe, narejene po Slakovi pesmi V dolini tihi, Južnem otoku Kajetana Koviča, kot tudi povzetke kitajske pravljice, besedil filozofa Sørena Aabyeja Kierkegaarda, Franza Kafke ali Harukija Murakamija. Navdihoval pa se je tudi v aktualnem družbenem dogajanju, zato lahko preberemo kar dva stripa iz časov »afere Baričevič«.
Za razliko od prejšnjih Enostranskih in Večstranskih se je Bertoncelj tokrat lotil eksperimentiranja z različnimi tehnikami, kot sta stripovski kolaž ali fotostrip, k čemur so ga z dajanjem nalog spodbudili na Akademiji za vizualne umetnosti AVA, kjer je diplomiral s stripom Ponižani in razžaljeni, narejenem po istoimenskem romanu Fjodorja Dostojevskega. Nekaj strani v zbirki je zato tudi barvnih.
