Prvi ukrepi v kulturi predvidoma jeseni
»Nova ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob prevzemu poslov napovedala strateško usmerjeno kulturno politiko, saj naj bi bila kulturna politika v zadnjih desetletjih povsem zanemarjena,« so zapisali na uradni spletni strani ministrstva. Preverili smo, na kakšen način se bo tega lotila na področju sociale.
Nova sestava na ministrstvu je zaznala, da sta kultura in umetnost v zadnjih dveh letih doživeli dva večja pretresa, epidemijo koronavirusa in posledično zaprtje družbe ter zaničevalen odnos do kulture s strani prejšnje vlade. Zato »bodo prioritete v tem mandatu osredotočene na izgradnje razvojne, sodobne in vključujoče politike, ureditev področja medijev, samozaposlenih, razvoj vzdržnega sistema javnih razpisov, okrepitev sistemskega vlaganja v kulturo in varovanje kulturne dediščine ter sistematično promocijo kulture in umetnosti tudi na mednarodni ravni.« Napovedujejo, da bo ministrstvo za kulturo »znova postalo zaščitnik in zaveznik kulture, sogovornik vseh deležnikov na področju kulture ter si prizadevalo ustvariti pogoje za kakovosten in enakomeren razvoj vseh zvrsti kulture in umetnosti.« Med prioritetne naloge bodo na ministrstvu uvrstili tudi »sanacijo škode, ki je nastala v zadnjih dveh letih tudi z neupoštevanjem strokovnih mnenj.«
Zaenkrat se zdi, da ne bo ostalo le pri besedah. Sedmega junija so se zaposleni na ministrstvu že srečali s samozaposlenim v kulturi, plesalcem in koreografom Ryuzom Fukuharo, ki je zaradi zapletov, povezanih z obnovo svoje pravice do plačila prispevkov, napovedal gladovno stavko. Svetovalka za kulturo Kim Komljanec pa ga je namesto tega ob prihodu pred prostore ministrstva sprejela, ga povabila na pogovor in se seznanila z njegovim primerom. Dogovorila sta se, da bodo ustrezne službe na ministrstvu »urgentno pregledale njegov primer takoj, ko bo Fukuhara podal pritožbo na doslej prejete dopise.« Ob tem iz kabineta ministrice sporočajo, da se bodo »težav samozaposlenih v kulturi lotevali prednostno in problematiko reševali sistemsko, obenem pa ne bomo spregledali akutnih posamičnih primerov, saj se zavedamo kompleksnosti področja.« V pogovoru za oddajo Studio ob 17ih pa je ministrica še dejala, da se ji zdi že sama besedna zveza samozaposleni v kulturi neprimerno poimenovanje, »ker se ravno to razume, kot da je plačevanje prispevkov socialni korektiv, ne pa sofinanciranje opravljenega dela na področju kulture in umetnosti.« V preteklosti se je uporabljalo poimenovanje samostojni umetnik ali samostojni delavec v kulturi. »Tudi diskurz je pomemben,« opozarja nova ministrica, ki si želi odpraviti prekarizacijo delavcev na področju kulture.
V koalicijsko pogodbo je bila za področje kulture zapisana prav pomembnost dialoga, »ki ga do sedaj ni bilo«, in ureditev področja nevladnega sektorja, zavzemanje za demokratičen in trajnosten model kulture, naslovitev vprašanja pokojnin in cenzusa samozaposlenih v kulturi, ki »ne sme ostati enak za celo zaposlitveno obdobje.« Nenazadnje raziskava centra Poligon o samozaposlenih v kulturi kaže, da je pred epidemijo ena tretjina delavcev v kulturi živela pod pragom revščine, zdaj že vsak drugi razmišlja o zapustitvi sektorja.
»Ko gre za razumevanje kulture v širšem smislu, poudarjamo, da mora Ministrstvo za kulturo postati zaščitnik in zaveznik kulture, sogovornik vseh akterjev na področju kulture, ustvarjati mora pogoje za kvaliteten in enakomeren razvoj vseh zvrsti kulture in umetniškega udejstvovanja, od alternativne do ljubiteljske kulture, tako nevladnih kot javnih ustanov. Obenem mora biti kultura dostopna vsem ne glede na socialni položaj,« so nam sporočili. Trenutno zato predvsem sestankujejo, da bi vzpostavili dialog, ki ga še več kot v zadnjih dveh letih ni bilo, in da bi vzpostavili strateško naravnano kulturno politiko »v dialogu s stroko tudi za tiste, ki bodo prišli za nami in jim s tem omogočili delo, ki ne bo vsakič potekalo od začetka.«
Predvidevajo, da bodo prvi ukrepi prišli ven jeseni, saj si »raje vzamemo kakšen teden več in o njih dobro premislimo,« so odgovorili. Pričakujemo lahko še spremembo javnega diskurza o pojmovanju umetnosti kot dela, boljši odnos javnih institucij do umetnikov in strateške dokumente, ki bodo onemogočali politično in zahtevali strokovno kadrovanje, začenši z RTV Slovenija. Nato bodo sledile še spremembe preostale, skoraj dvajset let stare medijske zakonodaje.
