Proti policijskem nasilju v Franciji

»Vztrajam: v nevarnosti smo, ker vlada več ne nadzoruje policije. Strah jo je pred njo. Podrejena je policiji,« je v intervjuju za časopis Jacobin dejal prvi mož francoske levice Jean-Luc Melenchon. Francijo po uboju najstnika pretresajo protesti proti policijskemu nasilju po vsej državi, na katere se je francoska vlada odzvala s povečanjem nadzora, mobilizacijo policije in ponekod s prepovedmi protestov. Francoska in mednarodna javnost pretekle dni spremlja nedavni uboj sedemnajstletnega Nahela Merzouka s strani policije ter proteste proti policijskemu nasilju, ki so se zgodili kot odziv na uboj in dalj časa prisotno policijsko nasilje, ki ga v Franciji občutijo predvsem prebivalci delavskih in priseljenskih četrti.

Pretekli teden je potekalo okoli trideset demonstracij proti policijskem nasilju po vsej državi, med drugim v Parizu, Marseillu in Strasbourgu, medtem ko je bil v Lillu protest prepovedan s strani lokalnih oblasti. Proteste je sklicala družina Adame Traoreja, temnopoltega Francoza, ki je leta 2016 umrl v policijskem priporu v podobnih okoliščinah kot George Floyd v ZDA. Assa Traore, starejša sestra preminulega, je na protestu na Place de la Republique med drugim opozorila, da se francoska policija obnaša nasilno in rasistično ter da vlada nasprotnikom policijskega nasilja onemogoča pravico do javnih zborovanj. Mirne proteste so sicer ponekod spremljati tudi izgredi, zaradi katerih je policija po navedbah notranjega ministra Geralda Darmanina aretirala tri tisoč oseb. V izgredih naj bi bilo poškodovanih okoli 2500 stavb.

Proteste je spremljala tudi kampanja za zbiranje denarja, ki jo je začela francoska skrajna desnica v podporo policistu, ki je ustrelil sedemnajstletnika. V času, ko je omenjena kampanja presegla znesek milijona evrov, pa je bilo zaradi nemirov, ki jih je sprožila smrt Nahela Merzouke, aretiranih 120 mladih oseb. Na dogajanje so se medtem odzvali tudi francoski politiki. Francoski ekonomist egiptovskega porekla, sicer pripadnik francoske skrajne desnice, se je na uboj odzval z besedami, da »je to odgovornost staršev, odgovornost pravosodnega sistema in navsezadnje odgovornost tega mladeniča.« Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer sprva dejal, da »nič se upravičuje smrti mlade osebe,« a je kasneje za proteste in izgrede okrivil vpliv družbenih omrežij in videoiger. Podobno se je na dogodke odzval minister za pravosodje Eric Dupond-Morreti, čigar sin je bil nedavno obsojen zaradi nasilja v družini, ki je dejal, da so za proteste krivi starši otrok. »Vsakič, ko obstajajo starši, ki lahko izvajajo svojo starševsko oblast in je ne izvajajo, je treba uporabiti kazensko odgovornost,« je dejal Dupond-Morreti.

Francoska levica na čelu z Melenchonom se je na dogodke odzvala s pozivom k ukinitvi zakona, ki predpisuje primere, v katerih lahko policist uporabi orožje. Gre za zakon preteklega premiera Bernarda Cazeneuva, ki je leta 2017 uzakonil, da lahko policaj strelja tudi v primerih, ko voznik ali potniki v vozilu ne upoštevajo ukaza za ustavitev in ogrožajo življenje ali fizično varnost policista ali drugih oseb. Po mnenju francoske levice zakon spodbuja policijsko nasilje ter se uporablja posebej proti priseljencem. Smrt najstnika je bil namreč že tretji uboj med policijskim nadzorom prometa letos, lani pa je na enak način umrlo 13 ljudi. Tudi opozicijska stranka Zeleni se je na dogodke odzvala kritično in predlagala načrt za obsežno reformo policije, ki bi vključeval ustanovitev neodvisnega organa za preiskavo policije, prenehanje uporabe vojnega orožja v policiji in neodvisno revizijo policijskega rasizma. Oblasti zaenkrat teh predlogov niso preučile.

Sistemski rasizem in nasilje v vrstah francoske policije so medtem prepoznali tudi v Združenih narodih. Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije (CERD), ki ga sestavlja 18 neodvisnih strokovnjakov, je v petek pozval Francijo, naj sprejme zakonodajo, ki bo opredelila in prepovedala rasno profiliranje. Obenem so problematizirali pretirano uporabo sile s strani organov pregona. Na odboru so zapisali, da so zaskrbljeni zaradi »vztrajne prakse rasnega profiliranja v povezavi s pretirano uporabo sile pri uporabi zakona, zlasti s strani policije, proti pripadnikom manjšinskih skupin, zlasti osebam afriškega in arabskega porekla.« Francoska vlada skupaj s predsednikom Macronom je medtem zanikala obstoj sistemskega rasizma v francoski policiji ter po poročanju časopisa The Guardian zapisala, da so »vse obtožbe o rasizmu ali sistemski diskriminaciji policijskih sil v Franciji popolnoma neutemeljene.«

Dikcija predstavnikov policije in oblasti, ki ni pokazala resnejšega premisleka o razlogih za nezadovoljstvo in demonstracije, protestnikom ni dala upanja za začetek reform policije. Poročilo dveh najvplivnejših policijskih sindikatov v državi je namreč protestnike označilo za »divje horde škodljivcev«, predstavniki oblasti pa so načeloma zanikali obstoj sistemskih ali institucionalnih problemov z rasizmom in uporabo sile. Kot za časopis The Guardian opozarja novinarka Pauline Bock, je težava v tem, da je Macron vladal s podporo in pomočjo policije vse od leta 2018, ko je policija s silo zatrla nekatere proteste rumenih jopičev. Ključno vprašanje, ki se postavlja ob tokratnih protestih, je, ali je francoska oblast izgubila nadzor nad policijo ali želi enostavno nadaljevati z vladanjem s pomočjo uporabe nasilja.