Poslanci so v začetku meseca opravili drugo obravnavo predloga o spremembah in dopolnitvah Zakona o igrah na srečo, o katerem bodo dokončno glasovali sredi meseca marca. Zakon bi prinesel sproščanje na področju lastništva igralnic, vstop novih koncesionarjev na igralniški trg in deregulacijo igralniškega poklica.
Po zagotovilih vlade bi z liberalizacijo trga zagotovili večjo kakovost ponudbe in pritegnili uporabnike od ilegalnih ponudnikov k tistim, ki jim je država podelila koncesije. Po zagotovilih iz koalicijskih vrst pa bi se zvišal tudi bruto dohodek od iger na srečo, ki naj bi se od leta 2008 zmanjšal za 23 odstotkov, kar naj bi bila posledica selitve igralcev v tujino.
Trenutno lahko klasične igre na srečo prirejata le Loterija Slovenije in Športna loterija, katerih dajatve so določene v razponu od 25 do 45 odstotkov. Po vladnem predlogu bi na trg dopustili vstop še trem prirediteljem, najnižja dajatev pa bi znašala 25 odstotkov, kar bo po mnenju nasprotnikov sprememb zagotavljalo manj sredstev, kljub več koncesionarjem. Prvotni vladni predlog je sicer predvideval le pet odstotkov.
Pri stavah, ki veljajo za posebne vrste klasičnih iger na srečo, pa se v predlogu novele predpisujejo posebni pogoji za pridobitev koncesije in prirejanje. Tako se določa nepovratna vstopna dajatev v višini pol milijona evrov, ki bi jo v razmerju 80 proti 20 razdelili med Fundacijo za šport in Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij.
Nasprotno so v opoziciji prepričani, da bo večja konkurenca na tem področju dvignila stavne kvote in dobitke, s tem pa se bo zmanjšala osnova za plačevanje davkov in koncesijske dajatve, kar bo najbolj prizadelo omenjeni dve organizaciji. Prav tako bi povečanju števila ponudnikov sledili agresivnejši tržni prijemi, kar predstavlja tudi večje tveganje za zasvojenost z igrami na srečo.
V razpravi je bilo slišati več opozoril, da tega zakona pravzaprav nihče ne podpira. Ne zaposleni v igralniški dejavnosti ne lokalna skupnost. Prav tako mu nasprotujeta organizaciji, ki se ju ta zakon neposredno dotika. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je namreč v pismu predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču pozvala k zavrnitvi predlaganih sprememb zakona, ki bi po njihovem mnenju »ogrozile dolgoročno stabilnost in avtonomijo financiranja invalidskih in humanitarnih organizacij,« pri čemer jih ni prepričal predlog, po katerem bi se morebitni izpad sredstev kril iz proračuna. Pravzaprav v tem dopolnilu vidijo dejansko napoved upada prihodkov.
Spremembe zakona je v začetku decembra že zavrnil tudi Državni svet z oceno, da predlog ne upošteva stališč ključnih deležnikov ter da obstoječi loteriji ustrezno zapolnjujeta vrzel pri skrbi za delovanje invalidskih in humanitarnih organizacij. Spremembe bi namreč lahko imele negativne posledice na področju socialnega, invalidskega in humanitarnega varstva, prav tako pa bi lahko povzročile manj zbranega denarja iz naslova koncesijskih dajatev, namenjenih financiranju športnih organizacij.
Pri posebnih igrah na srečo, ki se odvijajo v igralnicah, vladni predlog predvideva odpravo večine omejitev, ki so vezane na lastništvo. Po zdaj veljavnem zakonu so lastniki namreč lahko le država, lokalne skupnosti ali družbe v stoodstotni lasti države, gospodarske družbe pa le deloma in ob upoštevanju številnih pogojev.
V nasprotju s sedaj veljavnim zakonom, ki zahteva udeležbo države s 50 odstotki lastništva in eno delnico, bi državno udeležbo znižali na 25 odstotkov in eno delnico. Poleg splošnih opozoril pred škodljivostjo privatizacije je bilo iz vrst Socialnih Demokratov slišati tudi očitek, da ima vlada namen prodati novogoriški Hit že vnaprej znanemu ponudniku.
Predlog predvideva tudi deregulacijo na področju zaposlovanja igralniških delavcev, saj jim ne bi bilo več potrebno opraviti licence, s čimer bi se po mnenju poslancev Levice znižale tudi pravice delavcev v tej panogi, saj bi bili postavljeni v zaostren konkurenčni položaj.
