Predsedniški kandidati na tnalu ljudstva
Civilna iniciativa Glas ljudstva, ki je v preteklih letih skrbela za organizacijo kolesarskih protestov, je pred državnim zborom organizirala predvolilno soočenje predsedniških kandidatov in kandidatke.
Članica iniciative Tea Jarc je na Facebooku soočenje promovirala s sloganom: »Niso vsi isti in ne upajo vsi pred ljudstvo.« Jaša Jenull, ki je deloval kot nekakšen moderator srečanja, je uvodoma povedal, da se je kandidatka Sabina Senčar organizatorjem opravičila za odsotnost. Brez opravičila sta izostala Anže Logar in Janez Cigler Kralj, ki se nista odzvala niti na več poslanih vabil. Na vprašanja, ki jih je večinoma postavljal član gibanja Danes je nov dan Filip Dobranič – Muki, so kandidati odgovarjali z dvigom loparčkov. Na eni strani je bil z zeleno obarvan »da,« na drugi pa rdeči »ne,« imeli pa so tudi možnost dveh replik.
Kandidati so bili pred občinstvom postrojeni na rahlo privzdignjenih lesenih klopeh. Organizatorji so omogočili postavljanje vprašanj tudi preko SMS-ov med potekom soočenja. Kot je bilo že videno na drugih soočenjih, so se vprašanja dotikala problemov in tematik, na katere predsednik republike nima kaj dosti vpliva oziroma ne spadajo v njegovo pristojnost. Recimo, vprašanje o zelo konkretni zakonodajni rešitvi izenačitve dovoljenih mejnih vrednosti emisij za sosežigalnice odpadkov s tistimi, ki veljajo za sežigalnice. Kandidati so bili v odgovorih nepresenetljivo zelo složni. Nataša Pirc Musar je izstopala pri vprašanju, ali Slovenija potrebuje predsedniško rezidenco, ko je edina odgovorila z da. Vsi kandidati so se nasmejano strinjali, da je potrebno legalizirati uporabo marihuane v rekreativne namene.
Na vprašanje o tem, ali podpirajo ukinitev možnosti, da bi zdravniki hkrati delali v javnem in zasebnem zdravstvenem sistemu, so enotno odgovorili z da, čeprav to ni v pristojnosti predsednika države. Kandidati so imeli tudi nekaj časa za predstavitev svojih stališč in prioritet. Vladimir Prebilič bi med drugim uvedel moratorij na širjenje cest in raje investiral v železnice, s čimer se je strinjal tudi kandidat Levice Miha Kordiš. Brglez bi zavrnil intervju za Novo24TV, Demokracijo in vse medije, za katere bi menil, da so »direktna strankarska izpostava.« Odgovoril je tudi na očitke, da se je v času Janševe vlade premalo oglašal, razlog za to naj bi bila razpetost med pozicijo evroposlanca in njegovo vlogo v Sloveniji. »Kdo je branil protestnike, ko so jih zaplinjali?« je na očitek o tem, da v svojem odvetniškem delu podpira elite namesto delavcev in sindikatov, odgovorila Pirc Musarjeva. Zatrdila je, da so glavnina njenih strank delavci, ki jim delodajalci kršijo delavske pravice. Občinstvo je z gromkim aplavzom pozdravilo složni »da« na vprašanje, ali podpirajo obdavčitev nepremičnin Rimokatoliške cerkve.
Eden od prisotnih v občinstvu je izračunal, da so kandidati na 15 vprašanj, ki so zahtevala enoznačni odgovor, enako odgovorili kar v 11 primerih. Miha Kordiš je nadaljeval s »kontroverznimi izjavami« v kampanji in dejal, da bi Josip Broz Tito znal urediti težavo podnebnega zloma in vojne v Ukrajini. Na nekaj neodobravanja občinstva je naletela izjava Nataše Pirc Musar, da je Rusija kot stalna članica Varnostnega sveta agresorsko napadla drugo članico OZN-a. V občinstvu je bila manjša skupina, ki je glasno protestirala in se ob robu dogajanja zapletla v krajši besedni obračun z Andrejem Rozmanom Rozo.
Za konec so morali kandidati predstaviti tri točke, zaradi katerih so se sploh odločili za kandidaturo. Milan Brglez je omenil zavzemanje za prihodnost mladih oziroma za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in boj proti prekarnosti. Poudaril je pomen socialne in pravne države ter varovanja človekovih pravic. Vladimir Prebilič prisega na zeleni prehod z odpravo onesnažujoče industrije. Volilno pravico bi dal že šestnajstletnikom in jih tako opolnomočil, saj bodo družbeno dejavni samo, če bodo lahko volili, je prepričan. Miha Kordiš je požel aplavz za izjavo, da zagovarja večjo uporabo železnic in celovito uvedbo zelene energije. V primeru izvolitve se bo postavil v obrambo javnemu zdravstvu in se zavzemal za urejeno skrbstvo starejših. Novo odobravanje je sledilo, ko je predstavil številke, da na mesto v domu starejših čaka več kot 10.000 državljanov. Pomen pravne države je pričakovano poudarila tudi Nataša Pirc Musar, predvsem zavzemanje za spoštovanje temeljnih človekovih pravic. Očitno podpira zvišanje pokojnin, saj je prepričana, da bi te morale omogočati spodobno življenje vsakemu starostniku. Dotaknila se je tudi podnebnih sprememb, ki ogrožajo človekovo in prehransko varnost. Med najpomembnejšimi področji je omenila zdravstvo, predvsem jo skrbi dejstvo, da je 150.000 ljudi brez družinskega zdravnika.
Soočenje na Trgu Republike je bil edinstven predvolilni dogodek, na katerem so kandidatke in kandidati odgovarjali na vprašanja ljudi in se soočili neposredno z ljudstvom v odprtem in javnem prostoru. A tudi to soočenje volivcu ni olajšalo razpoznati ključnih razlik v stališčih predsedniških kandidatov, če te sploh obstajajo.
