HeadlineAktualnoSlovenijaPišemo

Pravna država v času epidemije

Protikoronski paketi, predvsem tisti deli, ki so namenjeni hitri pomoči gospodarstvu, so naleteli pretežno na pozitiven odmev v javnosti. Zato pa so tisti deli vladnih ukrepov, ki se ne ukvarjajo toliko z epidemijo, ampak bolj s posegom v človekove pravice, naleteli na strogo kritiko. Mednarodne institucije, opozicija in nevladne organizacije zaradi tega opozarjajo na upad demokratičnih standardov in na nesprejemljiv poseg v človekove svoboščine.

 

 

Slovenija se je na indeksu korupcije letos ponovno odrezala slabo in pristala pod povprečjem EU in OECD. K temu so pripomogli tudi nakupi ventilatorjev, mask in hitrih testov po domače. Vendar je bolj zaskrbljujoče, da vse več mednarodnih institucij Slovenijo uvršča med države, kjer so ogroženi vladavina prava, svoboda medijev in tudi človekove pravice. Podlaga za kršenje človekovih pravic pa so prav protikoronski ukrepi, kamor je vlada vstavila določila, ki so povsem v nasprotju z demokratičnimi standardi. Poleg hitrejše nabave zdravstvene opreme, finančne pomoči podjetjem in subvencioniranje čakanja na delo, so v protikoronskih ukrepih tudi določila, ki hudo posegajo v človekove pravice, omejujejo gibanje, preprečujejo javno izražanje mnenja, predvidevajo nesorazmerne kazni in celo omogočajo policistom vstop v zasebne prostore brez sodnega naloga.

 

Skrajni ukrep omejitve gibanja bi se lahko uporabil zgolj v res skrajnih izjemah in na podlagi različnih strokovnih raziskav in posvetov strokovnjakov iz različnih področij. Tako pa imamo policijsko uro na podlagi neverodostojnih hitrih testov, ki so kazali nerealno epidemiološko sliko in na podlagi mnenja posameznih epidemiologov, brez kakršnihkoli strokovnih študij, ki bi recimo dokazovale, da se virus ponoči bolj širi kot podnevi. Zaradi tega bi moralo ukrepati Ustavno sodišče. Sploh po tem, ko se je predstavniku NIJZ Milanu Kreku zagovorilo, da imamo policijsko uro samo zato, ker se po njegovem mnenju ponoči ljudje omamljajo in je zato večja možnost prenosa okužb. Takšno nestrokovno mnenje ne bi smel biti razlog za hud poseg v človekove pravice kot je policijska ura. Med vrsticami notranjega ministra Aleša Hojsa pa je bilo celo razumeti, da imamo policijsko uro samo zaradi discipliniranja državljanov, ki so vsak petek kolesarili proti vladi. Nesmiselnost tovrstnih ukrepov je te dni posredno priznal celo epidemiolog Mario Fafangel, ki je vladi po razkritju blamaže s hitrimi testi predlagal ukinitev omejitve gibanja med občinami in policijske ure.

 

Opozorila pravnikov

Vladi takšno stanje odgovarja, zaskrbljujoče pa je, da ni v bran ustavnosti in zakonitosti stopilo Ustavno sodišče, je prepričano vse več pravnikov. Kljub temu, da Ustavno sodišče v odločbi dovolilo omejitev gibanja na občine in policijsko uro, pa je v ločenem mnenju drugačno stališče zapisala ustavna sodnica dr. Špelca Mežnar, ki se ji je pridružila še ustavna sodnica dr. Katja Šugman Stubbs. Ustavni sodnici ne dvomita, da so ukrepi za zajezitev epidemije potrebni, vendar so nekateri nesorazmerni. Konkretni recimo tisti, ki omejuje gibanje na občine: “Brez javne razprave in vključitve zakonodajalca jih je sprejela izvršilna oblast.” Po njunem mnenju odločba Ustavnega sodišča, ki vladi to dovoljuje, sporoča: “Kadar in kolikor Vlada zasleduje cilj svoje prebivalce zaščititi pred neznano nevarno boleznijo, lahko počne, kar želi.” Prvopodpisana sodnica ugotavlja, da v času epidemije, niti Ustavno sodišče ni imuno na korono, zato razume odločitev, ki v strahu pred neznano nevarnostjo prepušča vse vajeti v roke vladi, vseeno pa je trdno prepričana:Odgovor na vprašanje, ali je bil ukrep prepovedi prehajanja občinskih meja ob že sicer veljavni splošni prepovedi gibanja in združevanja na javnih krajih primeren, nujen in sorazmeren za nadaljnje (močnejše) preprečevanje stikov med ljudmi, se mi zdi precej jasen: ne, ni bil.

 

Tudi bivši kandidat za ustavnega sodnika dr. Andraž Teršek je za razliko od odločitve Ustavnega sodišča prepričan, da sta omejitev gibanja na občine in policijska ura protiustavna. Človekove pravice bi se lahko razveljavile ali omejile samo v času vojnega ali izrednega stanja. Trenutno obstaja še veliko blažjih ukrepov s katerimi bi dosegli isti oziroma še boljši učinek. Oba skrajna ukrepa, ki hudo posegata v človekove pravice, namreč nista dala nikakršnih rezultatov. Kljub tako dolgi policijski uri je Slovenija ena izmed držav, ki so se najslabše spopadle z epidemijo. Dr. Andraž Teršek je zato na svoji spletni strani kritičen do tovrstnih vladnih ukrepov: “Živimo v državi, ki jo s podzakonskimi akti (odloki), ki temeljijo na eni alinejci enega členčiča v enem zakonu (ZNB) upravlja minister za notranje zadeve, ki je odstopil. To razumem, četudi je osupljivo. Ne razumem pa tistih, ki pri vsem tem sodelujejo. Ne poslank in poslancev, ki so avtonomni, neodvisni, pametni, imajo znanje, samospoštovanje, dostojanstvo …”

 

Različne institucije in organizacije, poleg pretiranega krčenja človekovih pravic, vladi Janeza Janše očitajo tudi politizacijo policije. Po menjavah na vodstvenih položajih policije, si je politika na nek način policijo podredila. Notranji minister Aleš Hojs pa se je celo neposredno vmešaval v konkretno delo policije, kar je za politika na njegovem položaju nedopustno. Policija ima tako zadnje leto dvojna merila. Ostro ukrepa proti tistim, ki izražajo mnenje proti vladi, hkrati pa recimo isti dan čisto mirno dopušča še večjo množico obiskovalcev prireditve kot je Odprta kuhinja. Zato so očitki o politizaciji policije vse glasnejši. Med drugim je  proti zlorabi pooblastil in proti pretirani uporabi sile policiste pozval dr. Andraž Teršek: “Ne dovolite policizma. Ne dovolite policističnega razkroja pravne države v policijsko državo. Ne dovolite svojim sodelavkam in sodelavcem ekscesov izživljanja nad ljudmi. Ne obravnavajte ljudi kot kriminalce, ko se sprehajajo, jejo rogljičke, pijejo kavo, se vozijo z avtom, obiskujejo gozdove … Ne dovolite, da bi bilo kaznovanje ljudi samo sebi namen.”

 

Politizacija policije

Tudi v drugih evropskih državah imajo protikoronske ukrepe, nikjer pa policisti ne vohunijo za državljani na vsakem koraku, jim ne postavljajo zasede in jim pišejo enormno nesorazmerno visoke globe, temveč v večini držav zgolj opozarjajo, kaznujejo pa zgolj v najhujših primerih kršitev. Pri nas pa izgleda, kot da zadnje leto policisti ne počnejo nič drugega, kot da pišejo kazni zaradi mask in omejujejo proteste proti vladi. Odvetniška pisarna Čeferin je prav zato sklenila, da bo brezplačno pomagala vsem, ki so bili nezakonito kaznovani. Ob tem je Sanja Sega potrdila, da policisti dosti glob napišejo s političnim in ne epidemiološkim namenom:”Globe so izražene na podlagi zakona o nalezljivih boleznih, pri čemer dejansko stanje, zaradi česar prekrške izrečejo, jasno pokažejo, da ne gre za sankcioniranje neupoštevanja ukrepov za zajezitev epidemije.”

 

Zaradi grobe zlorabe prava so različne organizacije skupaj s pravniki ustanovile skupno Pravno mrežo za varstvo demokracije. Nihče izmed policistov namreč ne more reči, da je posameznica, ki je pred parlamentom na tla prilepila svoja papirnata stopala kakorkoli ogrožala epidemiološko sliko v državi. Prav tako je sporno, da policisti na protestih popisujejo tiste, ki nosijo vladi nenaklonjene transparente. Pa tudi, da nesorazmerni plačilni nalog napišejo starejšemu zakonskemu paru, ki v varni razdalji od množice, z masko na obrazu, v tišini, zgolj s svojo prisotnostjo, izraža nestrinjanje z vladno politiko. Ali pa da skupina policistov z vso močjo vleče starejšo žensko po tleh. Pa tudi, da nekdo prejme štiristo evrov kazni za protivladno okrašeno kolo ali dežnik. Takšno ravnanje prej spominja na policijsko ravnanje v avtokratskih državah, so zato prepričani v mreži, ki so državno tožilstvo pozvali naj razveljavi pravnomočne odločbe o prekrških, ki so bili izdani na podlagi neveljavnih odlokov. “Med najbolj absurdnimi kaznimi je seveda kazen za pisanje po tleh s kredo, zanimive in simbolične pa so bile tudi kazni ljudem, ki so sede brali ustavo Republike Slovenije,” je ciničen najbolj pogosto kaznovani protestnik Jaša Jenull.

Slika je simbolična. Foto: Pexels

Politizacija se je še bolj nazorno pokazala v primerih, ko so policisti po shodu staršev trboveljskih šolarjev naslednji dan obiskovali tiste, ki so jih prepoznali iz posnetkov na družbenih omrežjih in jim vročali položnice. Niso pa recimo takoj naslednji dan obiskali predsednika Boruta Pahorja, ki se je brez maske kot na pikniku v družbi ostalih politikov sprehajal ob Kolpi. Niti niso takoj naslednji dan potrkali na vrata šolske ministrice Simone Kustec, ki se je brez maske drenjala za mizo na prireditvi Olimpijskega komiteja Slovenije. Prav tako policisti niso napisali enormne nesorazmerne kazni direktorju NIJZ Milanu Kreku, ko je na bencinskem servisu plačeval brez maske. Vse to kaže, da namen tovrstnih položnic ni omejevanje epidemije, temveč discipliniranje državljanov.

 

Ko zadnje dneve gledamo posnetke iz Rusije, se večina ljudi zgraža nad nasiljem policistov, ki po mnenju mnogih teptajo demokracijo pod pretvezo epidemioloških ukrepov, ko fizično obračunavajo in zapirajo protestnike, ki se zbirajo v podporo zaprtemu opozicijskemu voditelju Alekseju Navalnemu. Da je zaskrbljen nad dogajanjem v Rusiji je izrazil tudi zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell ob obisku Moskve. Ko se podobna zloraba policije v politične namene dogaja pri nas, in ko se zaradi ukrepov, ki nimajo strokovne podlage, hudo omejujejo osnovne človekove pravice, pa na eno oko zamižita tako predsednik države kot ustavno sodišče.

Source
Sebastijan Ozmec

Povezani Članki

Back to top button