Posredna nedemokracija; Prihajajoča referendumska jesen
Neposredna demokracija je izjemno všečen koncept. Zelo težko si je namreč predstavljati, da bi kdorkoli zavračal neposredno demokratično odločanje, če seveda ni v splošnem zagovornik opustitve demokratičnega političnega sistema. V tako imenovanih zahodnih demokracijah je eden izmed redkih mehanizmov, v katerih prebivalstvo odloča o vsebinskih vprašanjih neposredno referendumsko glasovanje. Kdo bi torej oporekal referendumom? Še več, vsak demokrat bi si moral prizadevati za čim večje število referendumov.
A kot se rado zgodi z všečnimi koncepti, je tudi neposredna demokracija polna lukenj in sivin. Največkrat se jo uporablja za populistično preigravanje in merjenje velikosti političnega falusa. Nenazadnje se je populistična retorika vtrla tudi na zadnjem referendumu, ko nas je ena stran poskušala prepričati, da sprejetje Vizjakovega zakona o vodah omejuje pravico do pitne vode, nasprotno pa je stran predlagateljev zakona zatrjevala, da zavrnitev zakona prinaša poplave in suše. Seveda je zakon govoril o nečem tretjem, o možnosti privatnih betonirajočih posegov v bližini vodnih virov, kar so volivci prepoznali kljub populizmu in zakon v plebiscitarni večini zavrnili.
A populizem je plat vsake parlamentarne medalje, tako da se velja bolj osredotočiti na drugo pomanjkljivost neposredne demokracije skozi referendum. V parlamentarnih ureditvah je ta velikokrat orodje zlorabe parlamentarnih postopkov. Tudi če to ne drži, koalicija vedno obtoži opozicijo, da meče polena pod zakonodajne noge države. Če pa ne, gre pa vsaj za nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja.
Nič drugače ni ob začetku dela nove vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Največja opozicijska Slovenska demokratska stranka je v državni zbor vložila podpise za tri zakonodajne referendume. Ljudsko voljo želijo preveriti glede zakona o vladi, novele zakona o RTV ter enoletni odložitvi uveljavitve zakona o dohodnini, ki ga je sprejela prejšnja koalicija. Predsednik vlade se je seveda odzval po napovedanem scenariju: »Štiri milijone evrov bomo pač žal kot država namenili igricam SDS.«
Seveda gre prej kot za nesmotrno zapravljanje bolj za SDS igrice in poskus sabotiranja delovanja vlade pred predsedniškimi in lokalnimi volitvami. Trije referendumi, ki bodo po napovedih vlade in predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič potekali na isti dan, vendar ne na dan volitev, bodo namreč državno blagajno olajšali za manj denarja kot potencialna sprememba Zakona o dohodnini, ki je razlog za zamrznitev zakona, ki ga je pripravila Janševa vlada. Pa tudi na sploh gre za neposrečen argument, ki nekaj milijonov evrov postavlja nad državljansko pravico o soodločanju. Težje pa zavrnemo argument o spotikanju. Zakon o RTV je bil takorekoč programska točka strank trenutne koalicije na aprilskih volitvah, ki jo je izvolitev zavezala k izvršitvi dejanšizacije RTV-ja. Zakon o vladi je tehnične narave, torej tudi referendum ne bo vsebinski, temveč izključno politični. Tudi tretji referendum ne bo vsebinski, saj bo šlo zgolj za odločanje o zamiku uveljavljanja zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada. Vsebinsko se bo namreč vlada z njim predvidoma ukvarjala pred koncem leta, a ne pred referendumom.
Odziv Predsednika vlade
Sočasno smo o treh referendumih – o pokojninski reformi, o zakonu o delu na črno in zakonu o arhivih – že glasovali leta 2011, v času vlade Boruta Pahorja, ko se je prav tako najbolj angažirala SDS. »Mnogi referendumi so bili samo orodje v političnem peskovniku za stvari, ki niso imele veliko skupnega z odgovornostjo,« je Pahor dejal po tem, ko so prav zaradi referendumskega cunamija že po koncu mandata njegove vlade dosegli soglasje o spremembah ustave, ko so tudi omejili predlagatelja in uvedli kvorum zavrnitve. Prav zaradi tega se pojavljajo tudi pomisleki, ali je dopustno razpisati naknadni zakonodajni referendum sočasno z volitvami.
Sočasno izvajanje referenduma in volitev si sicer vedno želi predlagatelj referenduma, saj bi tako lažje dosegel zavrnitveni kvorum, ki zahteva vsaj nekaj več kot 340 tisoč glasov proti, da je referendum zavezujoč. Vendar je možnosti za združevanje treh referendumov z volitvami malo. Mogoča bi bila zgolj združitev z drugim krogom predsedniških volitev. Združitev s prvim krogom onemogočajo zakonski roki, združitev z lokalnimi volitvami pa bi bila lahko izvedena zgolj s ciljem povečanja udeležbe na referendumih. Glede na specifiko lokalnih volitev, ki imajo druge volilne organe kot glasovanja na državni ravni, namreč o prihranku javnih sredstev zaradi združitve glasovanj ni mogoče govoriti.
Jesen bo torej vroča, tokrat ne zaradi kislih kumaric, ki medijsko obarvajo poletje v hladne in monotone barve, ampak bo vroča zares. Vsaj trikrat, v najbolj izenačenih primerih pa tudi petkrat, bomo lahko na volitvah odločali o politični prihodnosti. Smo se za to borili?
