Nosečnost, ta tako občudovan, pomemben in intimen dogodek, je za milijone žensk po vsem svetu še zmeraj nevarna izkušnja, saj mnoge nimajo dostopa do kakovostne, pa tudi spoštljive zdravstvene oskrbe. Ne gre zgolj za nekakovostno medicinsko infrastrukturo in pomanjkanje finančnih sredstev v nekaterih predelih sveta, ampak za kršenje pravice do najvišjega možnega standarda zdravja tudi v evropskih državah. O pravici do spoštljive obporodne oskrbe se v javnosti govori bore malo. Nedavno je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) v poročilu izpostavila prav negativne porodne izkušnje mnogih žensk, ne glede na to, za kakšen porod gre. Kultura rojevanja je tabu tema, saj velja za nekaj intimnega. Zato se tudi same ženske ne odzovejo ali prijavijo neprimerne in v nekaterih primerih tudi nasilne obporodne izkušnje. Od dveh do pet odstotkov žensk po porodu doživlja posttravmatski sindrom, za katerega so značilni podoživljanje delov poroda, težavno povezovanje z otrokom, nočne more in tesnoba.
Andreja Čep je v svoji raziskavi ugotovila, da je v Sloveniji deležnih ene ali več oblik nespoštljivega ravnanja 15,9 odstotkov žensk, kar naj bi bilo primerljivo z raziskavami iz drugih držav. Ena redkih raziskovalk porodne kulture v Sloveniji Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije ter raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravi, da se nekateri medicinski postopki v našem zdravstvu uporabljajo prepogosto, recimo rutinsko rezanje presredka, klistiranje in britje. V Svetovni zdravstveni organizaciji na primer pospeševanje poroda z umetnimi popadki priporočajo samo kot izjemo v največ deset odstotkih porodov, čeprav je to dokaj pogost postopek. Mnoge ženske niso seznanjene s tem, kakšno porodno izkušnjo bi lahko imele in se zato sprijaznijo z različnimi bolnišničnimi postopki, čeprav nekateri od njih niso nujni in jih porodnica lahko zavrne.
Drglin pravi, da so porodnice deležne ponižujočih očitkov, recimo očitanja, da ni želela epiduralne analgezije, nekatere, ki so želele otroka le dojiti brez uporabe nadomestnega mleka pa so s strani babic dobile komentar: »Kakšna mama pa ste, da stradate lastnega otroka.« Mnoge ženske so se pritoževale, da otrok prvo noč ni smel prespati pri njih. V poročilu SZO o nespoštljivem in žaljivem ravnanju med porodom je našteta cela vrsta zabeleženih zlorab porodnic: nasilje, poniževanje in verbalna zloraba, prisila ali opravljanje medicinskih posegov brez soglasja (vključno s sterilizacijo), pomanjkanje zaupnosti, zavrnitev lajšanja bolečin, grobe kršitve zasebnosti in zanemarjanje žensk med porodom. V poročilu je tudi opozorilo, da ne obstoji mednarodno soglasje o tem, kako nespoštovanje in zlorabo žensk v času poroda znanstveno opredeliti in izmeriti. Posledično razširjenosti tovrstnih dejanj in njihovega vpliva na zdravje, dobrega počutja in izbire žensk ne poznamo dovolj dobro. Zato niso vzpostavljeni enotni mehanizmi, ko gre za odškodnino v primeru kršitev sicer deklariranih visokih strokovnih standardov klinične oskrbe.
V porodnišnici UKC Ljubljana uradno prejmejo okoli deset pritožb letno, porodov pa imajo približno šest tisoč. Opažajo, da bi ženske želele imeti »svojo« babico pri porodu, kar je finančno težko izvedljivo. Če bi želeli imeti po eno babico na eno porodnico, bi jih morali zaposliti dodatnih dvajset, pri čemer so težava tako finance kot pomanjkanje kadra. So pa predlani začeli nuditi pogovore z babico pred porodom, na katerih se lahko ženske same pogovorijo z babico. Nekatere storitve, ko gre za porodništvo, pa so plačljive in torej niso dostopne vsem ženskam. V zadnjih letih je med priljubljenimi možnostmi porod v vodi, ki pa si ga zaradi doplačila 170 evrov marsikatera porodnica ne more privoščiti.
V UKC Ljubljana se strinjajo z napotilom v poročilu SZO, da naj bo cilj varna, visokokakovostna in na ljudi osredotočena obporodna oskrba. Dodajmo, da mora biti takšna del splošnega zdravstvenega varstva in ne plačljiva nadgradnja. Svoje pa naj doda tudi izobraževalni sistem, ki naj mlade ženske opremi z določenimi znanji, kaj telo zmore, kaj pomeni biti noseča, roditi, dojiti, ne zgolj z vidika bioloških procesov in telesnega zdravja, temveč tudi v raznih družbenih kontekstih. Informacije za porodnice o njihovih pravicah so zbrane in enostavno, razumljivo ter pregledno utemeljene na tem spletnem naslovu: https://praviceporodnice.org/uresnicevanje-pravic/#squelch-taas-accordion-shortcode-content-36
