Pomanjkljiva skrb za kulturno dediščino

Sivozelena stavba z belimi oboki iz 18. stoletja danes žalostno pogleduje po svojih modernejših sosedah. Z ene strani se nadnjo vzpenja Cankarjev dom z betonsko ploščadjo, z druge strani preko ceste ji pogled na grad po novem zakriva luksuzni novi Šumi, ki bo v pritličju gostil nizkocenovno trgovino. Njena podoba je le še spomin na neke bolj umirjene čase, ko je jugozahodni center Ljubljane še poznal zelene površine med stavbami, ki niso bile nujno pregrajene do roba ceste in oglatih oblik.

Kjer danes stoji Drama, je nekoč stala trinadstropna stavba, igrišče Ballhaus, ki so jo kasneje uporabljali kot stanovsko žitnico. Konec 19. stoletja jo je mestna občina podrla in namesto treh hiš zgradila Jubilejno Nemško gledališče Franca Jožefa I. Kot priča že ime, so v njem izvajali predstave v nemškem jeziku. Med prvo svetovno vojno je stavba služila kot kinodvorana, od leta 1919 pa v njej domuje Slovensko narodno gledališče. Od časov, ko so v njej kot prvo v slovenščini uprizorili igro Tugomer, je preteklo že kar nekaj vode. Sploh kakšno leto nazaj, ko se je ob obilnem zgodnjenovembrskem deževju ta v slapu spuščala po stopnicah tako močno, da so morali sredi predstave evakuirati dvorano.

Stavba je bila večkrat prenovljena. Leta 1952 so izvedli prvo prenovo in povečanje odra, desetletje kasneje so na bočnih straneh odrskega stolpa prizidali večja prizidka, v sedemdesetih pa so uredili in tlakovali okolico zgradbe. Konec osemdesetih pa so še nazadnje prenovili notranjost dvorane, v njej namestili nove stole za petsto ljudi in s pomočjo sondiranja in primerjalnih analiz pročeljem vrnili zeleno barvo. Od tedaj večjih prenov stavbe ni bilo, zato se v notranjosti že dodobra poznajo sledovi obrabe.

O prenovi se je začelo resneje govoriti v novem tisočletju, vendar se je nekako pričakovalo, da bo le-ta izvedena prej kot gradnja Narodne univerzitetne knjižnice 2, ki bi se morala začeti že v začetku devetdesetih, a je bila še na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu predstavljena kot projekt v prihodnosti. Zaradi nuje po obnovi in želje igralcev po novih in varnih prostorih je pred enim letom s položaja ravnatelja SNG Drame odstopil Igor Samobor, saj je verjel, da se prenova pod prejšnjim ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem ne bo zgodila, če bo ostal na čelu gledališča. Menil je, da ga minister namreč ne mara že od prej in se mu hoče maščevati z zavlačevanjem z obnovo. 

Sredi avgusta si je Dramo ogledala tudi nova ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je ob obisku povedala, da do sedaj nobena vlada ni zagotovila proračunskih sredstev za celostno obnovo, da pa bo »zdaj ta uvrščena med vladne razvojne projekte.« Obnova naj bi po njeno potekala »po izvornih načrtih biroja Bevk Perović arhitekti, ki je leta 2017 zmagal na javnem natečaju.« Napovedala je še, da bodo na vladi in ministrstvu s konkretnimi koraki pričeli že v septembru.

Vodja službe za odnose z javnostmi SNG Drame Ljubljana Jernej Pristov njene besede izpred nekaj mesecev danes potrjuje: »Projekt ‘Prenova SNG Drama’ je trenutno v fazi končnega usklajevanja in je pripravljen na vložitev vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Po predvideni časovnici se bo prenova začela leta 2024.« Trajala naj bi predvidoma dve leti, kam bodo v tem času prestavljene predstave tako Velikega odra kot Male Drame, pa še ne vedo. »Del začasnih vadbenih prostorov bo predvidoma lahko preseljen tudi v novozgrajen objekt v Šentvidu,« dodaja.

Nekaj prostorov za gledališče se v prestolnici očitno lahko najde, kot je pred nekaj leti dokazalo Mestno gledališče Ljubljana, ki je svoje prostore prav tako nekaj časa obnavljalo. Nenazadnje se je v Ljubljani nedavno odprl tudi nov prireditveni prostor L56 v industrijski coni Litostroj, ki je doslej gostil že razne koncerte, pa tudi erotični performans, kar dokazuje, da je prostora za ljudi in tehnično opremo tam dovolj. Nekatere bolj skrbi, ali bo Drama do leta 2024 sploh zdržala. Govorice o nevarnosti objekta so se namreč še razplamtele po potresu v Petrinji, ki je tudi na stavbi SNG Drame pustil nekaj posledic. 

Pristov razlaga, da je »prizidek Drame statično (glede na leto izgradnje od 1962 do 1967), glede na zdaj veljavno zakonodajo, ki ureja področje varne gradnje, nepopolno grajen objekt. Letos je bila s strani Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani izvedena študija statične trdnosti prizidka. Ta je pokazala določene težave, ki jih rešujemo s ciljanimi razbremenitvenimi posegi v prostore, ki se nahajajo v tretji, najvišji etaži. Ravno tako je bil določen in tudi izveden monitoring morebitnih premikov prizidka. Ta se bo izvajal do predvidene rušitve prizidka, to je do začetka prenove. Objekt je v skladu s prej omenjeno študijo in izdelanim elaboratom varen za opravljanje dejavnosti, ki jo opravlja SNG Drama.«

Letošnja sezona se bo torej odvila še brez sprememb. Do leta 2024 pa lahko le držimo pesti, da se na političnem vrhu nič ne zamenja, saj bo obnova sicer ponovno postavljena pod vprašaj. Usodo SNG Drame Ljubljana bi se v tem primeru verjetno dalo primerjati z usodo (še ne) obnovljenih tisočev hiš v vse bolj opusteli vasi Petrinja. Brez primernih prostorov pa bi bilo le težko priti do primerne kulturne ponudbe, o čemer priča izrazito pomanjkanje potrebnih lokacij za izvedbe bolj alternativnih dogodkov.

Pia Nikolič