HeadlineAktualnoLokalnoPišemo

Podirajoče se novogradnje

21. tiskana izdaja, dne 16.9.2022

V Kopru se z neverjetno hitrostjo udejanja doba investitorskega urbanizma v gradnji betonskih kompleksov po dežju kapitala. Gre za gradnjo brez razmisleka in smiselne umestitve kompleksov v celovit urbanistični načrt mesta. Betonski osamelci tako vznikajo nad betonskimi garažami, kjer so se nekoč razraščali travniki, prekriti z drevesnimi krošnjami. In medtem ko se v okviru Direktorata za parke in okolje v Parizu udejanja program ozelenitve z namenom priprave mesta na nevarnosti podnebnih sprememb, v Kopru padajo hlodi. 

 

V Parizu so predpisali zasaditev vegetacije kot obvezno značilnost vseh novogradenj v mestu, v Kopru pa se ob vsaki novogradnji podre obstoječa drevesa z obljubo načrtovalcev po zasaditvi novih. Ali res v Sloveniji ne premoremo arhitektov, ki bi v fazi načrtovanja upoštevali in razumeli pomen zelenih zasaditev ter v svoje kreacije med drugim vključili tudi ozelenitev fasad in streh, ohranitev obstoječih dreves in zasaditev zelenic med betonske orjake, da bi s tem omogočili bolj prijazno bivanje in s tem preprečili pregrevanje mesta? Izjemen zgled je lahko ravno Pariz, ena najbolj gozdnatih prestolnic v Evropi. V pariškem načrtu je 30 hektarjev novih zelenih površin, 20.000 dodatnih dreves v mestu in 200 lokalnih območij, ki bodo zasajena kot del Pariškega načrta za biotsko raznovrstnost. Načrtujejo dodatnih 100 hektarjev zelenih fasad in streh, od katerih bo tretjina namenjena pridelavi sadja in zelenjave, do leta 2026 pa bodo v mestu in okolici skupaj posadili še 170.000 dreves. V pariškem mestnem programu ozelenitve je drevo opredeljeno kot zaveznik pri soočanju s podnebnimi spremembami. Mestna uprava zato čez vse leto skrbi za nadzor drevesne dediščine ter za zamenjavo odmirajočih dreves. 

Drevesa so tista, ki omogočajo ustrezno mikroklimo ter s koreninami vsrkavajo vodo, s čimer preprečujejo poplave. Na Reki je obilno deževje poplavilo celotno mesto ravno zato, ker mesto ne premore dovoljšnega števila dreves in dodatnega zelenja. Voda se je prelivala preko betonskih ploščadi in med betonskimi katedralami ubirala pot do morja, ker mesto nima dovolj zelenih površin, da bi jo prestregle. Po ocenah Agencije Republike Slovenije za okolje bodo v prihodnosti poplave vse pogostejše. Ocenjujejo, da bo v Sloveniji vse več vročih dni, zato bo bivanje v betonskih konstrukcijah vedno bolj potratno. Namesto sonaravnih rešitev s smiselno načrtovanimi zelenimi soseskami bodo betonske novogradnje na koprskem mestnem obroču z dodatnimi klimatskimi napravami krepko pripomogle k pregrevanju ozračja. V mestnem jedru pa se bo namesto zelenih streh, dodatnih vrtov in zelenih fasad še naprej brezupno sekalo drevesa. 

V razmislek, koliko rušečih se novogradenj potrebujemo v Kopru, je dovolj pregled neizkoriščenih in praznih objektov v historičnem mestnem jedru, od več kot deset let nedokončanega Solisa do marsikaterega praznega objekta kulturne dediščine do skladišča blagovnih rezerv na meji z luko in mestnim jedrom. Pred pandemijo so se na pobudo profesorjev Mihe Dešmana in Vlatke Ljubanovič s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani s študenti lotili preobrazbe stavbe blagovnih rezerv, ki leži na meji med historičnim mestnim jedrom Kopra, pristaniščem in morjem. V ta na pol prazen objekt so umestili nove vsebine in ga tako priključili mestu. Vsebine omogočajo nenehno prilagajanje potrebam in željam uporabnikov, saj določujoča lastnost prostorov omogoča svobodo, njihova raba pa ni strogo predpisana. »V osnovi gre za prostore srečevanja, kulture in izobraževanja, vse je nadgrajeno s principi trajnostne arhitekture in humanitarnimi programi,« je povedal Dešman. 

Seminarska naloga študentov prikazuje, kako je mogoče z malimi intervencijami začasno ustvariti sodoben in uporaben prostor ter raznolikim uporabnikom omogočiti zavedanje pomena trajnostne prihodnosti tudi z začasno rabo. Dešman med drugim izpostavlja, da se mesta razvijajo na podlagi odločitev aktualne politike, zato je ta posredno odgovorna za njihov razvoj, zunanji videz in funkcionalnost.  »Govoriti o lepem oziroma grdem mestu je resda subjektivna ocena, vendar ima lahko zagrešitev urbanističnih napak dolgoročne in nepopravljive posledice. Če meščani pasivno spremljajo urbani razvoj mesta, se ta razvija zgolj kot tržna forma, ki namesto skupnih interesov upošteva posamezne. To se v Kopru dogaja že desetletja. Historično mestno jedro je lepo in smotrno, ker je nastajalo in raslo kot kolektivni projekt meščanov skozi stoletja, današnji Koper pa je vse prej kot meščanom prijazno mesto,« še zaključuje Dešman. Nujno je in pomembno, da se o arhitekturi mesta govori javno in da je participativno oblikovanje mesta tisto, ki omogoča oblikovanje skupnega prostora prihodnosti. 

Boštjan Bugarič

Back to top button