Poleti leta 2023 bo Ljubljana dobila novo kreativno središče, ki bo stalo na mestu nekdanje avtonomne tovarne Rog, pred tem tovarne koles. Novi Center Rog ne bo rešil prostorske stiske kulturnih delavcev, ki so po dveh letih epidemije še v večji finančni stiski kot prej. Ena boljših in večjih koncertnih dvoran v Ljubljani ne bo dobila svoje naslednice, takisto se lahko skejterji vnaprej zadovoljujejo le z majhnim prostorom pod mostom pri bližnji Cukrarni, ki je precej slaba tolažba za na roke zgrajen več sto kvadratnih metrov velik največji pokrit park v Sloveniji. Na pol prenovljena Cukrarna na drugi strani reke, za katero so na občini obljubljali, da bo postala središče različnih vej kulture in umetnosti, pa ne zbuja upanja, da bo s Centrom Rog kaj drugače.
Več sto nezadovoljnih protestnikov je pred dvema tednoma s protestom in tiskovno konferenco spomnilo, da včasih občani vedo bolje, katere potrebe v mestu niso izpolnjene, a jih na občini kljub temu ne upoštevajo. Vršilka dolžnosti direktorice Kreativnega Centra Rog Renata Zamida, s katero smo opravili intervju, meni, da bo »prostor zaživel, saj bo na enem mestu ponujal proizvodne prostore z vsebinami, kot jih v Ljubljani in širše ni, ker bo ustvarjalcem ponujal projektne in delovne prostore in ker se bo s horizontalno strukturo trudil za sobivanje velikega in pestrega števila občasnih in dolgoročnejših uporabnikov.«
Katere vsebine bodo napolnile Center Rog?
V pritličju bodo proizvodne delavnice za ukvarjanje z lesom, kovino, steklom, keramiko, tekstilom ter 3D, zeleni in kuharski laboratoriji, ki bodo delovali po načelu dostopne članarine, v delovanje celotnega centra pa bomo vnesli soodločanje in participativni proračun. V prvem nadstropju bo velika večnamenska dvorana, nova enota javne knjižnice, še višje nekaj več kot dvajset individualnih delovnih prostorov in pet rezidenčnih bivalnih delovnih prostorov namenjenih izmenjavi s tujino. Veliko bo skupnostnega, družabnega prostora, drop-in delovnih kotičkov, sestankovalnica, eksperimentalnica in predavalnica. Vključili bomo tudi begunsko in migrantsko populacijo ustvarjalcev, delovno skupino na to temo vodi Romana Zajec iz Zavoda APIS, letos jeseni bomo to preizkusili tudi s pilotnim projektom. Želimo si jih vključiti ne kot ranljivo populacijo, ampak kot nosilce veščin in znanj. Ustvarjalcem z begunskim ozadjem bi radi namenili tudi enega od rezidenčnih prostorov.
Kdo bo upravljal s temi prostori?
S prostori bo upravljal Center Rog, kot samostojni javni zavod, katerega ustanovitelj in sofinancer je Mestna občina Ljubljana. Prostore bomo transparentno razdeljevali po principu javnih razpisov.
Bodo kateri prostori ustvarjalcem dodeljeni za stalno?
Ustvarjalcem namenjeni individualni delovni prostori bodo v krožni rabi, za v naprej določeno, omejeno časovno obdobje.
Se vam ne zdi, da s tem postavljate v še bolj prekaren položaj že tako najbolj prekarizirano populacijo – kulturne ustvarjalce?
Za področja oblikovanja, izdelovalništva, arhitekture, uporabnih umetnosti, na katere se bomo osredotočili mi, Ljubljana sploh nima razpoložljivih ateljejev.Za razliko od umetniških ateljejev, ki jih je okoli osemdeset. Zavedamo se prostorske stiske vseh ustvarjalcev, zato bi radi individualne delovne prostore na način krožne rabe dali na voljo čim večjemu številu. S svojimi načrti za realizacijo družbenokoristnih projektov na naših ciljnih področjih se bo za delovni prostor lahko prijavil kdorkoli – ustvarjalci posamezniki in tudi kolektivi.
Bodo lahko v Centru Rog delovali tudi uporabniki, ki so delovali v Avtonomni tovarni Rog?
Seveda se bodo lahko, tako kot vsi ostali, prijavili na razpise za uporabo individualnih delovnih prostorov, za programska partnerstva, za razvoj in izvedbo kakšnih delavnic, lahko bodo uporabljali skupne izdelovalne delavnice.
Kako pa bo z glasbo, ste zanjo predvideli kak prostor?
Koncertna dvorana že v začetku ni bila predvidena. Stavba je vpisana na seznam kulturne dediščine, zato tudi njena prenova poteka pod zahtevnimi spomeniškovarstvenimi pogoji. Za glasbene prireditve bo ustreznejši zunanji, parkovni prostor in morda prostor nabrežja. Občasnih glasbenih dogodkov zato ne izključujemo, mogoče tudi v večnamenski dvorani, ampak bomo videli, kako bo z akustiko, prostor je zelo specifičen.
Bo park po trenutnih trendih bolj betonski ali je govora o zelenem parku?
Park bo velik več kot osem tisoč kvadratnih metrov in bo zelo zelen. V parku bo sadovnjak, vključno z visokodebelnimi drevesi avtohtonih sort, manjši učni vrt, užitne grmovnice, delovni prostor zelenega laboratorija. Zid s strani Trubarjeve ulice bo v celoti podrt, tako da bo prostor zelo prehoden. Druge vsebine pa osmišljamo z delovno skupino Domá v javnem prostoru, ki jo vodi Urška Jurman. O potrebah tega javnega prostora se bo pogovarjala tudi z okoliškimi prebivalci.
Kaj se bo zgodilo z nabrežjem, bodo tam ostali parkirni prostori?
Del med Resljevo in Rozmanovo ulico bo popolnoma prenovljen in bo postal območje za pešce. Pod bodočim parkom bo manjša garaža, ki si jo bodo delili stalni ali občasni uporabniki Centra Rog in okoliški stanovalci.
Obrniva se še k bolj nehvaležnim temam. Marsikdo vidi postopanje Mestne občine Ljubljana, ki je nekdanje uporabnike avtonomne tovarne Rog nasilno deložirala, jim grozila, razbila in za stalno zasegla njihovo imetje, za izjemno težavno. Kako se boste otresli tega spomina na represijo občine proti njenim prebivalcem?
Mi, kot Center Rog, obstajamo od poletja 2021 in predhodno nismo bili del pogajalskega procesa med občino in nekdanjimi uporabniki. Iskreno obžalujem, da ta razkorak med njimi do konca ni bil razrešen in da je bil zaznamovan s konflikti, ker je to neuspeh dialoga, ki je edino sprejemljivo orodje za usklajevanje potreb civilne družbe v mestu. Zato je začetna skepsa in nezaupanje nekaj razumljivega. Mislim pa, da bo Center Rog s svojo zasnovo in delovanjem vse prej kot simbol neke rigidne vertikalne strukture, ampak bo postal eksperimentalno središče horizontalnega procesa, ki se bo ves čas razvijal naprej.
Gre pa vseeno za nadaljnjo gentrifikacijo mesta V obnovljeni stavbi verjetno ne bo večernega dogajanja, glasbenih dogodkov denimo ne načrtujete
Pritličje s svojim številnimi delavnicami gotovo ne bo nekaj čistega in sterilnega; kjer se obdeluje materiale, od lesa do keramike, ne more biti prav čistoPoleg tega bodo odprte najširšemu spektru uporabnikov, od popolnih laikov do profesionalcev. V večnamenski dvorani bomo izvajali različne dogodke od pop-up prodajnih dogodkov, kot so sejmi, do modnih revij, kakšnih performativnih dogodkov in predavanj; to ne bodo le dnevne dejavnosti. Park bo tudi prostor dejavnosti, zato ne vidim nobenih vnaprejšnjih omejitev.
Večerne dejavnosti so v preteklosti zelo motile sosede.
Verjetno so bile bolj problematične nočne dejavnosti.
Bo v Centru Rog na primer sploh kakšen lokal?
Ja, v prvem nadstropju bo kavarna z izhodom na teraso, ki bo po celotni dolžini pohodna in bo na strani Ljubljanice. V pritličju, prav tako na strani Ljubljanice, je predviden tudi bistro z delikateso za kakšen hiter prigrizek in večja restavracija na vogalu stavbe v smeri Resljeve ulice.
