Plavajoča mesta v gosteh
Turizem potniških ladij v Kopru; 39 tiskana izdaja, dne 7. aprila 2023
Preteklo soboto je v Koper priplula prva potniška ladja v tej sezoni. Letošnja sezona bo predvidoma trajala do 23. decembra, v tem času pa je predvideno, da bo Koper obiskalo skupno 82 potniških ladij.
Prva potniška ladja je v Koper priplula leta 2005, od takrat pa se je število prihodov na sezono povečevalo vse do leta 2020, ko je pandemija za dve leti skorajda zaustavila tovrstni turizem, vendar ne za dolgo. Ta je v lanskem letu ponovno pričel rasti. Od šest milijonov turistov, ki se jih je v letu 2021 odločilo za križarjenje po Mediteranu, je v lanskem letu številka skokovito narasla na 24,13 milijona gostov, do leta 2030 pa ta turistična branža načrtuje rast do 30 milijonov gostov na križarjenjih po Mediteranskem morju.
»Na krovu naj bi bilo v skupnem številu približno 125.000 potnikov. Večina ladjarjev je starih znancev, imamo sicer tudi enega novega, enajst ladij pa se bo v Kopru letos privezalo prvič. Največja je dolga 330 metrov, kapacitete ima skoraj 6000 potnikov in članov posadke, tako da bo zanimivo,« poroča Jasna Cupin iz Oddelka za gospodarske dejavnosti, trajnostno mobilnost in okolje Mestne občine Koper.
»Letos je rekordno leto, kar se tiče števila potnikov in ladij, omejitev ni več in ladje so ponovno napolnjene do maksimuma kapacitet, saj je zanimanja za tovrstno preživljanje počitnic ogromno,« nam pove Jana Tolja, strokovna sodelavka Mestne občine Koper za področje turizma potniških ladij.
Vsaka potniška ladja se na potniškem terminalu zasidra za deset ur, prispe ob osmi uri zjutraj in odpluje ob osemnajsti uri popoldan. V desetih urah si lahko turisti ogledajo Koper in okoliška mesta ali z avtobusi odidejo na različne izlete po Sloveniji. Večina se jih odloči za slednjo možnost, manjši del pa jih ostane v mestu – od teh imajo potem neposredne koristi predvsem trgovci in gostinci. Zlatarka Greta Široka iz Kopra je o prihodu prvih turistov v mesto povedala, da jih je zelo vesela, »saj je mesto končno malo zaživelo, ker smo bili zdaj v mrtvilu in končno se je začela sezona.« Da bi jih motila gneča, o kateri govorijo nekateri, nismo dobili potrditve.
Na vprašanje, ali obstajajo podatki, koliko denarja od tega turizma potniških ladij dejansko ostane v občini Koper, nam Jana Tolja pove, da je je bila leta 2014 narejena analiza, ki je pokazala, da turist s potniške ladje v Sloveniji povprečno porabi 75 do 80 evrov, član posadke pa 35 do 40 evrov. Tolja predvideva, da se je v zadnjih letih ta številka dvignila, vendar je to težko oceniti. Vsekakor je pomembno razumeti, da teh 75 evrov turisti povečini ne porabijo v Kopru, saj jih gre večina na izlete na Bled, v Postojnsko jamo ali v Ljubljano. »Dejstvo pa je, da že vrsto let ob prihodu v Koper večina potnikov zapusti ladjo, medtem ko je bilo v začetnih letih razmerje obrnjeno.«
Za razliko od nekaterih drugih evropskih pristanišč, gostje potniških ladij v Sloveniji zaenkrat ne plačajo turistične takse. »Trenutno naša zakonodaja tega ne omogoča. Smo pa v Mestni občini Koper že naslovili pobudo za spremembo zakona o spodbujanju razvoja turizma na pristojno ministrstvo in smo predlagali, da bi pač zavezanci za turistične takse postali tudi potniki na teh krožnih potovanjih v mednarodnem potniškem prometu,« razloži Jasna Cupin.
Ko je govora o velikih potniških ladjah, križarkah, se hitro odpre tudi vprašanje o njihovem vplivu na okolje, še posebej v povezavi z onesnaževanjem morja in kopnega. Predpisi Mednarodne pomorske zveze (IMO) so od začetka letošnjega leta bistveno strožji, ladje morajo namreč beležiti svoj ogljični odtis in upoštevati visoke standarde glede vpliva na okolje. V te predpise so vključeni sistemi za ravnanje z odpadki, sistemi za ravnanje z balastnimi vodami, posebne oblike propelerjev, trupov ter motorji, ki delujejo na sodobne pogone, ki so energetsko čim bolj učinkoviti. »Za primerjavo lahko rečemo, da je vsaka potniška ladja v koprskem pristanišču neprimerljivo bolj ’zelena’ kot vsaka druga tovorna ladja, ki pripluje v Luko Koper,« še pove Tolja. »Izpust, ki ga vidimo, je pravzaprav para, ki hladi motorje, ne pa dim,« še doda.
Koprsko pristanišče zaenkrat še ni opremljeno z električnimi priključki, imenovanimi cold iron, ki bi ladji omogočali priklop na električno omrežje v pristanišču. S tem namreč ladja lahko zaustavi svoje generatorje, ki v največji meri vplivajo na hrup in onesnaževanje. To naj bi bilo omogočeno najkasneje do leta 2030, potrebno je namreč zgraditi direkten visokonapetostni daljnovod do Luke Koper.
Želja nekaterih turističnih ponudnikov v Kopru je, da bi koprsko pristanišče postalo vstopna točka za potniške ladje, kar naj bi po njihovem prineslo več denarja, gostje bi v mestu morda preživeli kak dan več, pa tudi zaenkrat precej prazna parkirna hiša bi lahko bolje tržila parkirne prostore. »To je načrt, ki bi ga morala sprovesti država. Ta načrt je že star. Mi bi že zdavnaj morali imeti vzpostavljen potniški terminal, pa ga še ni. Mestna občina to podpira, vendar je vprašanje, če bi od tega dejansko imeli koristi, saj je Koper razmeroma lahko dosegljiv, kar pomeni, da je večja možnost, da bi turisti sem prišli šele na dan vkrcanja. To je zanimivo za Benetke ali druge večje kraje, manj za nas,« še meni Tolja.
Če povzamemo – dejstvo je, da turizem potniških ladij onesnažuje, vendar v bistveno manjši meri kot ladijski pretovor, gneča na koprskih ulicah se sicer ob prihodu ladij poveča, vendar v omejenem obsegu. Večjih prihodkov koprski turistični delavci ne beležijo, nekaj pa vendarle pomaga, saj, kot pove trgovka Branka Šišljagič, »vsak evro prav pride«. Še največjo korist tovrstnega turizma lahko identificiramo v tem, da je Koper postavil na zemljevid zanimanj turistov z vsega sveta, ki se v Slovenijo nato vračajo v individualnih aranžmajih.
