Piratska resni.ca

Medtem ko se parlamentarne stranke in stranke, ki jim mediji priznavajo enakovrednost parlamentarnim – denimo Gibanje Svoboda Roberta Goloba, Naša Dežela Aleksandre Pivec in Povežimo Slovenijo Ota Pestnerja – kopajo v soju žarometov predvolilnih soočenj, se Piratska stranka in novonastala Resni.ca pod vodstvom nekdanjega funkcionarja Slovenske nacionalne stranke Zorana Stevanovića na vse pretege trudita, da bi ujela vsaj žarek medijske pozornosti. 

Programa strank ponujata nekaj vsebinskih vzporednic, ki se večinoma vežejo na osebno svobodo in svobodo odločanja pod parazolom svojevrstne interpretacije človekovih pravic. Resni.ca ponuja tako imenovano suverenistično demokracijo, ki jo bodo poskušali doseči s prizadevanjem za obrambo svobodne volje posameznika, karkoli naj bi to pomenilo, in z zavračanjem biometričnega nadzora. Konkretnih idej, ki bi segle dlje od analize trenutnega stanja, seveda nimajo. Zasebnost v dobi digitalizacije in nasprotovanje biometričnemu nadzoru je precej visoko tudi na lestvici programskih izhodišč Piratske stranke. Obe stranki se zavzemata tudi za močan boj proti korupciji, pri čemer imajo Pirati veliko bolj izdelan načrt aktivnosti – posodobitev in digitalizacijo sodnih obravnav ter kadrovsko dohranitev Komisije za preprečevanje korupcije – medtem ko Resni.ca ne pride veliko dlje od ugotovitve, da je korupcija škodljiva – z njo se bodo spopadli tako, da bi Komisijo za preprečevanje korupcije razpustili. V tem polju si obe stranki prizadevata tudi za spremembo kazenskega zakonika – Resni.ca gre tukaj dlje, saj si želi uvesti novo kategorijo: politični kriminal.

Poleg tega, da so Pirati starejša stranka z mednarodnimi povezavami volilno veliko uspešnejših Piratskih strank po Evropi, Resni.ca pa je nastala v času epidemije kot  proticepilski in protiinstitucionalni odgovor nacionalističnih lokalnih politikov, se stranki razlikujeta po številnih vsebinskih političnih uvidih. Medtem ko Resni.ca stavi na suverenizem, nasprotovanje epidemiološkim ukrepom in znižanje davkov kot edini gospodarsko naravnani ideji, si Pirati prizadevajo za progresivno obdavčenje, epidemiološke ukrepe ob soglasju posameznikov in digitalno pravičnost.

A ob medijskem ignoriranju obeh strank je volilni uspeh, ki bi jima prinesel redno financiranje, kaj šele vstop v parlament s štirimi odstotki glasov, malo verjeten. Zdi se sicer, da se stranki potegujeta za približno enako volilno bazo, ki je podvržena teorijam zarot – od anticepilcev do vernikov v nadvlado globalistične kabale v obliki družbenih omrežij – je gotovo, da Pirati nagovarjajo predvsem volivce z interesi po svobodi spletnega udejstvovanja, Resni.ca pa nacionalistične anticepilce. Vendar je interese slednjih v predvolilnem molku o koronavirusu veliko težje nagovoriti, kot v času omejitve gibanja in uveljavljanja potrošniških pravic pred nekaj meseci. Ključna bo verjetno kampanja na lokalni ravni, na kateri so Pirati precej razpršeni po celotni Sloveniji, medtem ko je Resni.ca najmočnejša v okolici Kranja, domačega ognjišča Zorana Stevanovića.

Ključna bo verjetno kampanja na lokalni ravni, na kateri so Pirati precej razpršeni po celotni Sloveniji,
medtem ko je Resni.ca najmočnejša v okolici Kranja, domačega ognjišča Zorana Stevanovića.

Jaka Virant