HeadlineAktualnoSlovenijaPišemo

PCT vrača udarec

Ljubljansko središče mesta so v sredo, 15. septembra prevzeli protestniki proti vladnim ukrepom za zajezitev epidemije koronavirusa, ki so zahtevali odstop vlade in preoblikovanje ukrepov v priporočila. Največje mobilizacijsko delo so na platformi facebook poleg osebnega deljenja vabil opravile strani resni.ca, ki jo ureja kandidat za župana Kranja na zadnjih lokalnih volitvah in nekdanji član Slovenske nacionalne Stranke Zoran Stevanović ter stran MASKE DOL – civilna iniciativa, kjer je funkcijo najprepoznavnejšega obraza gibanja prevzela nekdanja vardistka Štajerske varde in visoka funkcionarka stranke Gibanje Zedinjena Slovenija pod vodstvom Andreja Šiška.

 

 

Protestne akcije proticepilcev in posameznikov, ki nasprotujejo široki rabi PCT pogoja za opravljanje storitev v družbi, so se sicer začele že dopoldne, med najpogostejšimi tarčami so bile lokalne bencinske črpalke Petrol, saj potrošnikom ni bila omogočena uporaba njihovih storitev. Tako je denimo posameznik v Brežicah z avtomobilom zablokiral eno točilno mesto, v večini ostalih primerov pa je šlo predvsem za prerekanja in žaljenje zaposlenih z gestapovci, sodelavci pri genocidu, neizobraženci in podobno. Nekajkrat je morala posredovati policija, a več kot nekaj opozoril in odstranjevanja avtomobila, ki je zaparkiral točilno mesto, se ni zgodilo.

Gnev potrošnikov, ki niso želeli spoštovati novih vladnih ukrepov in s tem izgubili del potrošniških pravic, se je v popoldnevu preselil v Ljubljano, kjer so se v urah po zaključku standardnega delovnega časa prve izmene – med tretjo in četrto uro – z vseh koncev Slovenije pričeli zbirati demonstranti. Do 18. ure, ko se je protest uradno začel, se jih je zbralo nekaj tisoč. Policija ocenjuje, da je bilo na vrhuncu protesta na Trgu republike približno 8000 ljudi, organizatorji pa optimistično izračunavajo, da se je zbralo 30000 demonstrantov. Kakorkoli, med zbranimi ni bilo mogoče zaslediti večjega števila ali glavnih predstavnikov petkovih kolesarskih protestov, so se pa na Trgu republike znašli predstavniki drugih civilno-družbenih, ideoloških in, če hočete, proticepilskih gibanj, med katerimi je najbolj presenetila skupina predstavnikov katoliško-monarhističnega youtube kanala Scutum Fidei z Alenom Štojsem Goljarom na čelu, ki je bila pred poldrugim letom deklarativno še privržena trenutni sestavi vlade. A vendar je večina množice delovala kot skupek običajno apolitičnih posameznikov z redkimi transparenti, ki jih je tokrat zmobiliziralo predvsem omejevanje njihovih potrošniških pravic in so sporočali predvsem protivladna in proticepilska gesla – vzklikali so ”Janša dol”, ”maske dol”, ”čelade dol”, ”lopovi” in podobno. Govorci, kolikor jih je bilo mogoče slišati s šibkim ozvočenjem, so sporočali predvsem protisistemske ideje in pozivali k uporu proti vladnim ukrepom za zajezitev epidemije z željo po svobodi in lepšem svetu.

Kljub temu, da organizator neprijavljenega shoda Zoran Stevanović, v izjavi za javnost zagotavlja, da so protesti med začetkom ob 18:00 in uradnim koncem ob 19:45 potekali mirno, so se zametki kasnejših izgredov kazali že okoli sedme ure zvečer.

Prav v tem času so demonstranti počasi, a vztrajno začeli protest širiti iz Trga republike na Šubičevo cesto, ki trg ločuje od zgradbe državnega zbora, kjer je nekaj deset policistov stražilo varovano zgradbo in v svoji nepripravljenosti delovalo precej nebogljeno. Kmalu za tem se je policistom v patruljnih uniformah pridružila še protiizgredna enota.

Napetost je naraščala do osme ure, ko so očitno organizirane in po prizorišču razporejene skupine domnevnih športnih navijačev in pripadnikov drugih subkultur, nemara celo pripadnikov neonacističnih ali drugih ekstremističnih organizacij, v vse manjših časovnih razmakih obmetavali kordon policije in s tem tudi stavbo parlamenta s steklenicami, kamni, svetlečimi in zvočnimi pirotehničnimi sredstvi. Ko se je znočilo, so se tudi gesla, ki jih je množica skandirala spremenila iz protivladnih in proticepilskih v domoljubne različice kot so: ”mi Slovenci”, ”vse za Slovenijo”, ”kdor ne skače ni Sloven’c”. V nekem trenutku je bilo moč zaslišati tudi ”ubi Janeza, ubi pandura in malo vas je, malo vas je pičkice!”

Foto: Jaka Virant

Nekaj minut po 20. uri se je kordon policistov, nemara zaradi vse številnejših eksplozij za njihovimi hrbti, pričel odmikati od parlamenta proti množici, kar je privedlo do kontakta s protestniki in naposled do prve policijske uporabe sredstev prisile – solzivca v obliki bombe.

Protestniki so se sicer razbežali, a ko se je solzavi dim polegel se je velik del množice odpravil nazaj proti Trgu republike, kjer so medtem najbolj vzdržljivi posamezniki nadaljevali z obmetavanjem policije. Nedolgo po prvi uporabi solzivca je izza vogala iz Prešernove ulice pokukal vodni top in nemudoma sprožil nekaj opozorilnih curkov vode. Poleg solzivca in vodnega topa je policija kot prisilno sredstvo drugič v zgodovini samostojne Slovenije uporabila gumijaste naboje.

Po tem, ko je vodni top razgnal protestnike na križišču Šubičeve in Prešernove ter v parku pred Narodnim muzejem Slovenije, se je glavna frontna črta med množico in policijo vzpostavila na križišču Šubičeve in Slovenske ceste.

Po nekaj poskusih zamaskiranih in bojno organiziranih skupin protestnikov, ki se jim je pridružil del preostale množice, da bi prodrli bližje stavbi državnega zbora, je policiji uspelo vzpostaviti javni red in mir.

Materialni izkupiček protesta znaša 12 poškodovanih oken na stavbi državnega zbora, nekaj polomljenih prometnih znakov in porušenih smetnjakov. En udeleženec protesta je potreboval nujno medicinsko pomoč, policistov je bilo poškodovanih več, vendar točnega števila še ne izdajo. Tako policijsko, kot protestniško nasilje je doseglo predstavnike medijev, solzivec v obliki izstrelka tekočine je v obraz prejel fotograf Tone Stojko, pljunek v kamero pa so zabeležili na strankarskem mediju največje vladne stranke – Slovenske demokratske stranke Nova24TV. Zaradi prekršenega Zakona o javnem redu in miru sta bila pridržana dva protestnika, še 7 pa jih obravnavajo zaradi zagrešitve kaznivega dejanja. V nematerialni računici je protest razjasnil, da v hitrem času lahko množice mobilizira predvsem omejevanje potrošniških pravic. Poleg tega je vse očitnejše, da se v Sloveniji vse boljše organizirajo skupine za ustvarjanje nemirov in borbo proti oboroženim enotam.

Source
Jaka Virant

Povezani Članki

Back to top button