Pasti nacionalne energetske strategije
Ministrstvo za infrastrukturo je družbi Gen energija že pred časom izdalo energetsko dovoljenje za drugi blok jedrske elektrarne v Krškem, kar je prvi korak k njegovi izgradnji. Resolucija o Dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 navaja, da bo za ohranitev stabilnega elektroenergetskega sistema z vsemi funkcijami potrebna ali izgradnja novega bloka jedrske elektrarne ali več manjših jedrskih elektrarn ali elektrarne na ogljično nevtralne sintetične pline. Očitno se je namesto povečanja deleža obnovljivih virov energije Slovenija, kot piše v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, zavezala k nadaljnji rabi jedrske energije in leto 2027 določila kot skrajno leto, do katerega se bo odločila o gradnji drugega bloka krške jedrske elektrarne.
Avstrijska ministrica je lansko leto ob robu neformalnega srečanja ministrov za okolje na Brdu pri Kranju ministra Vizjaka med drugim pozvala, naj se potresna ogroženost lokacije ponovno preveri s strani mednarodnih strokovnjakov. Tako podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka jedrske elektrarne kot tudi načrtovani drugi blok po njenem mnenju predstavljata tveganje za ljudi v Avstriji. »Te pomisleke sem odločno sporočila svojemu slovenskemu kolegu in pričakujem, da se jih bo vzelo resno. Prihodnost oskrbe z energijo pripada obnovljivim virom in v Avstriji dokazujemo, da je to mogoče. Resnična zaščita podnebja nam bo namreč uspela le brez zastarelih visoko tveganih tehnologij.« Avstrijska organizacija Global 2000 že dalj časa opozarja, da je krška jedrska elektrarna edina v Evropi, ki obratuje na rdečem potresnem območju.
Obstajajo še druge težave, ko je govora o tovrstnih elektrarnah, recimo možnost terorističnih napadov, nesreč in tako dalje. V Izobraževalnem centru za jedrsko tehnologijo sicer pravijo: »Krško je zaradi svoje robustne zasnove in skrbnega organizacijskega in tehničnega varovanja izredno odporen objekt, ki mu teroristični napad ne bi mogel povzročiti večje škode. Morebitne posledice napada bi bile predvsem ekonomske (zaradi možne prekinitve proizvodnje električne energije).« Spomnimo se nesreče v Fukušimi, ki se je zgodila zaradi izjemne naravne katastrofe. Močan potres je takrat podrl vso infrastrukturo in prekinil povezavo elektrarne z omrežjem, cunami je poplavil lokacijo elektrarne in onesposobil tudi pravilno delujoče dizelske agregate za zasilno električno energijo. Varnostni sistemi elektrarne niso več mogli delovati. V morje so ušle znatne količine radioaktivnih snovi.
V naši bližini smo imeli poleg decembrskega potresa v Petrinjah izkušnjo z večjim potresom 22. marca leta 2020, ko je Zagreb stresel potres z magnitudo 5,1. Zaznali so ga tudi v Nuklearni elektrarni Krško. Tresenje tal ni ogrozilo varnega delovanja elektrarne. »Verjetno tudi najbolj skrben scenarij možnih jedrskih tveganj ne bi predvidel hkratnega močnega potresa in globalne pandemije, zaradi katere je elektrarna delovala z zmanjšanim številom osebja, ki je zagotavljalo varno delovanje najnujnejših funkcij. Jedrske elektrarne so se soočale tudi z oteženimi dobavnimi potmi za rezervne dele,« so takrat zapisali pri društvu Focus. Spomnili so na mnenje francoskega inštituta za jedrsko in sevalno varnost iz leta 2013. Ta priznana strokovna avtoriteta je pristojne v JEK opozorila, da lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo jedrske elektrarne, ker je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna. Inštitut je med drugim znan tudi po pripravi ocene finančnih stroškov za »resno jedrsko nesrečo« in za »veliko jedrsko nesrečo« v Franciji.
Analiza je jasno pokazala, da bi bili stroški velike jedrske nesreče ogromni. Stroški škode resne jedrske nesreče bi v Franciji dosegli 50 do 240 milijard evrov, s srednjo vrednostjo 120 milijard evrov, kar je 2,5-kratnik letnega bruto domačega proizvoda Slovenije za leto 2020. Stroški škode velike jedrske nesreče pa bi v Franciji znašali 172 do 946 milijard evrov, s srednjo vrednostjo 427 milijard evrov. Da škode za naravo in človeških žrtev sploh ne omenjamo. »Nesreče in napake na jedrskih reaktorjih so relativno pogosta stvar. Veliko je takih, ki jih skoraj lahko zanemarimo. Je pa velik problem to, da zanemarimo tudi tiste, ki jih ne bi smeli. To pomeni, da so jedrske nesreče možne. Še več, tveganje se povečuje, saj se čas rabe jedrske energije daljša, elektrarne se starajo, obenem pa jih je več,« so zapisali v društvu Focus.
Prvi blok krške nuklearke naj bi sicer podaljšal obratovalno dovoljenje za dvajset let, a okrog leta 2043 naj bi se njegova življenjska doba iztekla. Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) se ob višanju cen emisijskih kuponov spopada z vse večjimi finančnimi težavami, kar bi po nekaterih informacijah lahko vodilo v njeno predčasno zaprtje. Hkrati je prav TEŠ odličen primer tega, kako hitro se lahko državni projekt spremeni v korupcijsko afero, ki vse do danes še ni razrešena. V primeru obnovljivih virov bi se morala sredstva zagotovo vsaj razpršiti, zato bi bilo tudi tveganje za korupcijo majhno.
Prav tako Slovenija še ne razmišlja o gradnji dolgoročnega skladišča visoko radioaktivnih odpadkov. Za zdaj potekajo le dejavnosti za skladiščenje manj nevarnih nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Potrebno bo resno premisliti o energetski strategiji, v kateri bomo upoštevali tako vplive na okolje kot ekonomske posledice in varnostno tveganje. Iz obnovljivih virov smo denimo leta 2020 uspeli dobiti le 25 odstotkov vse energije. V premislek o novi energetski politiki pa je potrebno vključiti tudi strokovno in zainteresirano javnost. Resno je potrebno vzeti glavno načelo nacionalnega energetskega programa države: »Temeljno poslanstvo NEP je spremeniti razumevanje vloge in pomena energije pri zagotavljanju blaginje – kakovosti življenja s ciljem izboljšanja ravnanja z energijo v tehnološkem, ekonomskem in okoljskem pomenu.«
