HeadlineAktualnoKulturaPišemo

Participativni proračun MOL, ki to ni

Mestna občina Ljubljana na več mestih javno obelodanja, da participativni proračun izvaja »že tri mandate«. K temu prišteva redna srečanja župana s predstavniki četrtnih skupnosti, odsek za pobude meščanov, dneve odprtih vrat pri županu, portal Pobude meščanov, pozornost na vključevanje javnosti in izvajanje skupnostnih praks in podobno. Strokovnjak Matic Primc iz Organizacije za participatorno družbo pa razlaga, da »MOL ne razume, da vsak postopek z elementom participacije že ni tudi kar participativni proračun. Da sploh ne omenim, da v svojih objavah naštevajo postopke, kjer se politiki pogovarjajo s politiki ali, kjer se politiki pogovarjajo z uradniki, kar nima nobene veze s participacijo občanov.«

 

Na MOL so nam na vprašanje, če izvajajo participatorni proračun, odgovorili: »Občanom že vrsto let omogočamo sooblikovanje proračuna in sodelovanje pri projektih ter ukrepih skozi različne dejavnosti in programe.« Največkrat predlagana in nato tudi izvedena dela, ki naj bi bila rezultat takšnega postopanja, so ureditev in nakup igral na javnih igriščih ter igriščih šol in vrtcev, postavitev novih klopi, postavitev orodij za vadbo, športnih naprav, ureditev okolice in podobno. Letos naj bi v sklopu svoje kvote sredstev načrtovali mala dela v vrednosti 124.791 evrov.

Dokument Participativni proračun v Sloveniji 2020, ki je nastal na podlagi raziskav nevladnih organizacij, ki so nastale na podlagi potreb civilne družbe po odzivanju na razkrajanje skupnostnih principov v družbi, mestne občine Ljubljana prav tako ne prišteva med občine s participativnim proračunom, čeprav so zaznali, da se do neke mere ta izvaja v več kot trideset občinah po Sloveniji. Kot prva se ga je leta 2015 lotila občina Maribor. V eni od mestnih četrti je izvedla pilotno izvedbo v obsegu razdeljevanja 100.000 evrov. Občanke in občani so na to predlagali 78 predlogov, ob 10,8% udeležbi meščanov pa so izglasovali implementacijo 14 projektov. »Mestna občina Maribor je snela besedo in do leta 2020 je bila izvedena le peščica projektov praviloma manjše vrednosti,« so zapisali v raziskavo.

V Sloveniji je participativni proračun za občine določen z zakonskim določilom v Zakonu o lokalni samoupravi. Zajemal naj bi več dejavnikov: vnaprej določen delež javnih sredstev namenjen projektom, ki jih predlagajo in se do njih neposredno opredelijo prebivalci; do potankosti definiran postopek; organizacijo posvetovanja oziroma razprave občank; javno objavo vseh korakov v postopku; ponovljivost postopka ter vnaprej določeno in javno objavljeno časovno obdobje izvajanja.

Po besedah Matica Primca naj bi izvajanje participativnega proračuna »povečalo demokratičnost in družbeno pravičnost v družbi, izboljšalo življenjski prostor, bilo ekonomsko bolj učinkovito v smislu, da se z manj vložka bolj učinkovito izboljšuje kvaliteta življenjskega prostora, povečalo transparentost delovanja občine in zmanjšalo tveganje za korupcijo. Posledično se poveča tudi zaupanje v upravne postopke in demokratične procese nasploh, v javnosti se poveča zainteresiranost za skupno dobro, investicije postajajo bolj skupnostno naravnane. Participativni proračun se povezuje tudi s hitrejšim gospodarskim razvojem, zmanjševanjem socialnih razlik in celo s pobranimi davki. So pa ti učinki bolj dolgoročne narave.« Specifičnih slabosti participativni proračun pravzaprav ne prinaša. »Z izvajanjem mora občina opraviti nekaj več dela glede obveščanja in komunikacije z občani, organizacijo javnih razprav in podobnega, kar prinese določene stroške.«

 

Primc opominja tudi, da MOL v resnici ni tako slaba »kar se tiče dobrega obveščanja občanov.« Bolj kot marsikatera druga občina naj bi bila odprta za podajanje predlogov in izvajanje posvetov. Ampak pri tem poudarja, da MOL do participativnega proračuna loči še veliko. Že omenjeno pogovarjanje politikov s politiki vanj ne sodi. Prav tako vanj ne šteje podajanje predlogov občanov, ker to ni »demokratična inovacija ampak, ponovno, minimalni zakonski standard,« razlaga Primc. Prostorski in nekateri drugi akti morajo biti že po zakonu razgrnjeni za javnost. »Če občina izvaja organizirane posvete glede aktov ali pri pripravi aktov, je to že element participacije. Vendar so to postopki, kjer občani zopet lahko podajajo predloge, vpliva na to, če jih MOL smatra za ‘upravičene’ ali ne pa nimajo.« Mnenje občanov v Ljubljani zaenkrat nima vpliva na odločitve. Občina jih kvečjemu seznanja z odločitvami, občani pa lahko le podajajo predloge na katerih upoštevanje nimajo vpliva. Nenazadnje pa je tudi znesek za mala dela o katerem odločajo lokalni politiki in ne občani, »klavrn v primerjavi z zneski, ki jih mnogo manjše in revnejše občine prepuščajo v odločanje občanom direktno.«

Source
Pia Nikolič

Povezani Članki

Back to top button