Odstopljeni minister Hojs surovo nad policiste

Ne pozabimo: Aleš Hojs že več kot leto dni ni več notranji minister. Infantilni odziv premiera, da takrat pač ni odprl kuverte in, da odstop torej ne velja, je bil samo povod za še bolj otročje obnašanje vseh ostalih poslancev v njegovem krogu. Do danes je žaljiva in nasilniška retorika narasla do te mere, da si je upal Hojs policiste imenovati za lenuhe.

Družbena omrežja so prekletstvo 21. stoletja, ki je povzročilo pospešeno brisanje meja med javno in privatno sfero. Uradni profili javnih institucij tretje Janševe vlade tako nekaterim novinarjem na elektronsko pošto odgovarjajo kar preko Twitterja, tam objavljajo zakone, ne vedoč da bi morali v resnici najprej iziti v Uradnem listu, koalicijski poslanci pa svoje profile uporabljajo za širjenje diskriminacije, žaljenje, vsesplošno zbujanje sovraštva in uveljavljanje lastnega mnenja izven zidov parlamenta.

Današnji izbruh Aleša Hojsa na Twitterju je postavil novo dno javne komunikacije v Sloveniji. »Minister« se je v čivku odzval na članek v Delu, v katerem je predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš komentiral pritiske politike na policijo v zvezi s strokovnim nadzorom nad delom ljubljanske policijske uprave. Večno užaljeni Hojs je kot ponavadi vse zanikal in prst uperil v policiste. Ti so mu žogico vrnili tako, da so mu na podlagi 32. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji razložili, da bi moral odgovornost pravzaprav prevzeti sam. Nato je Hojs v svojem značilnem pikrem gostilniško žaljivem slogu Sindikat policistov Slovenije napadel z besedami: »Ste izdelali oceno tveganja? Niste!! ZAČNITE DELAT LENUHI!« Sindikat ga je po tem pozval, naj se vendar drži etičnega kodeksa, na kar je Hojs ponovno primitivno odvrnil: »Ne glede na kodeks je očitno, da vam nekaj koleščkov manjka. Kot rečeno: DELAT ZAČNITE.«

Velike tiskane črke v spletnih zapisih pomenijo kričanje, dretje, izjemno glasen govor, kar nakazuje, da se je Aleš Hojs ob pisanju izjemno razburjal. Današnji čivki tako samo podpirajo Mlekuševe besede o poskusih političnega vplivanja na policijo. A policija niso le običajni policisti, temveč tudi funkcionarji, ki ne smejo biti del sindikata. Najvišje umeščeni od njih se je na dogajanje odzval kar sam. Generalni direktor policije Anton Olaj se je nekaj ur kasneje javil z navidez spravljivim sporočilom, v katerem poziva, da »Ni potrebe, niti pravne podlage, da se sindikalni vodje ukvarjajo z bremeni vodenja dela v policiji, niti ne z ocenjevanjem varnostnih razmer.« Na koncu pa še dodal: »V pluralni družbi ima lahko vsak o vsem svoje mnenje, in oblast (tudi Policija) mu je dolžna zagotavljati, da ga lahko kadarkoli enakopravno in svobodno izrazi.« Zapis seveda ni resničen, česar bi se lahko vrhovni policist dobro zavedal tudi sam. Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, ki jih lahko nekdo razume le kot »izražanje lastnega mnenja« se po 297. členu Kazenskega zakonika lahko kaznuje celo z zaporom do petih let.

V Olajevem zapisu smo pogrešili predvsem poziv h konstruktivnemu in spoštljivemu dialogu s strani ministra. Sindikalisti so v svojih čivkih namreč ostali vljudni, profesionalni in uglajeni. Prav tako smo pogrešali malo več samorefleksije s strani Aleša Hojsa, ki bi lahko vsaj navidezno poskusil ubraniti svojo legitimnost. Pa smo res?

Nivo pogovora vrhovnih članov »SDS partije« se žal iz njihovih ust prenaša tudi na ulice, kjer je že zaznati vedno več nasilja med drugače mislečimi, saj se zdi, da ga politika spodbuja in zagovarja. Isti ljudje so hkrati znižali nivo govora na nivo predšolskih otrok, ki nikoli ne sprejmejo svoje odgovornosti in krivdo valijo na druge. Ob tem pa na vse pretege kričijo in se valjajo po tleh, dokler ne obvelja njihova. Prihodnost slovenske politike je zato verjetno najbolje znana šolskim pedagogom, ki najlažje vidijo skozi masko, ki prikriva resnično dogajanje. Farsa je vendar prepogosto zgolj spektakel, ki prikriva vzpon plešastega fašističnega vodje in njegovih totalitarnih odlokov. Zatorej spreglejmo resnico, ki se skriva za vsem tem in s parafrazo njegovih besed sporočimo tako, da bo razumel: Čas je, da nekaj naredite tudi vi, Hojs!! Čas je, da dokončno odstopite!!