NSK: sredstva za NUK 2 niso zagotovljena
Nacionalni svet za kulturo (NSK) se je na redni seji v prostorih ministrstva za kulturo tokrat posvetil vprašanju kulturne infrastrukture. Svet od ministrstva pričakuje, da se bosta tako nova resolucija o Nacionalnem programu za kulturo kot tudi akcijski načrt ukvarjala s problematiko infrastrukture v javnih zavodih in nevladnih organizacijah ter na področju ljubiteljske kulture. Pozvali so tudi k prioritetni zagotovitvi sredstev za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice.
V uvodu je predsednica NSK Uršula Cetinski svetu predlagala sledeče tri pobude, ki se tičejo vlaganj v izboljšavo infrastrukture: uskladitev ministrstva za kulturo z javnimi zavodi o vlaganjih v infrastrukturo ter opremo novembra letos za prihodnje leto, ne pa šele sredi aktualnega leta; da bi s spremembami krovnega zakona omogočili tudi sklepanje dvoletnih pogodb za omenjena vlaganja, s čimer bi prihranili precej časa ter denarja; javni zavodi bi morebitni presežek prihodkov lahko namenili za vzdrževanje infrastrukture ter nakup nove opreme, ne pa da ga morajo vrniti v proračun. Predloge je svet sprejel.
Sledile so predstavitve projektov in nastopi predstavnikov kulturnih organizacij. Karmen Klučar, direktorica tehničnega sektorja Cankarjevega doma, je predstavila gradnjo nove dvorane imenovane po Almi Karlin. Glavna ugotovitev Klučar je, da je potrebno sredstva za gradnjo zagotoviti pravočasno, vsaj dve leti pred začetkom del. To je pogoj, da se lahko pravočasno in kvalitetno pripravi potrebna dokumentacija, in izbere najbolj primerne in cenovno ugodne izvajalce. Arhitekt Uroš Reiter pa je predstavil obnovo oranžerije v parku dvorca Dornava, Poudaril je nujnost imetja evidenčnega kartona stavbe pri obnovi, saj ta vsebuje razne podatke o objektu, analizo njegovega trenutnega stanja in podobno. Uvedba evidenčnega kartona bi omogočila boljše in cenejše prenove starih stavb. Svet je izglasoval podporo ideji o uvedbi evidenčnih kartonov. Državni sekretar Matevž Čelik Vidmar z Ministrstva za kulturo je uvedbo evidenčnega kartona označil kot koristno in izpeljavo označil za relativno enostavno.
Strokovna vodja in podpredsednica Društva Asociacija Polona Torkar je opozorila, da prostorov za neodvisne zavode ni dovolj, zato morajo plačevati visoke najemnine zasebnikom, primanjkuje zlasti pisarniških in skladiščnih prostorov. Prenove potrebni so tudi objekti, s katerimi upravljajo nevladne organizacije. »Prostorsko problematiko nevladnih organizacij bi bilo treba urejati sistemsko, izboljšati bi morali tudi dostopnost do javne infrastrukture, ki večkrat ostaja le na papirju,« je poudarila Torkar. Na njeno pobudo je NSK ministrstvu za kulturo predlagal, da bodo lahko tudi profesionalne nevladne organizacije v kulturi imele možnost pridobitve sredstev na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, tako imenovani zakon o kulturnem evru, ki omogoča investicijska vlaganja in nakupe opreme za različne stebre v kulturi, ter da se zakon spremeni tako, da bo na voljo trikratnik od dosedanjih 400.000 evrov letno.
Direktor NUK Viljem Leban je zbranim opisal, na kateri točki je projekt gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice. Pridobljeno je pravnomočno gradbeno dovoljenje, plačan je bil tudi komunalni prispevek mestu, vse je torej pripravljeno za začetek gradnje. Glavna ovira pa ostaja finančni načrt. Sredstva za investicijo v višini 105 milijonov evrov vključno z opremo še niso zagotovljena.
NSK tudi predlaga, da ministrstvo za kulturo že letos pripravi analizo morebitnega povišanja splošnih stroškov za leto 2024 za javne zavode, pri katerih ministrstvo sofinancira splošne stroške. Cetinski je ob tem ponazorila, da se zna Cankarjevemu domu zgoditi, da bo za splošne stroške v najslabšem primeru zaradi dviga cene elektrike potreboval 500.000 evrov več na leto, česar sami ne morejo zagotoviti. Pozvali so tudi k prioritetni zagotovitvi sredstev za gradnjo nove Narodne in univerzitetne knjižnice.
Na ministrstvu za kulturo se zavedajo številnih infrastrukturnih težav na področju kulture. Kot je dejal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar, je ministrstvo trenutno v velikem investicijskem ciklu, ki je vreden več kot 200 milijonov evrov do leta 2026 za vrsto projektov, ki so v sicer v različnih fazah. Kot eno od bolj podhranjenih infrastruktur je Čelik izpostavil muzeje in galerije. Na ministrstvu pripravljajo dolgoročnejši investicijski načrt, ki bo usklajen z novim nacionalnim programom za kulturo (NPK).
