PohajkovanjeHeadlineAktualnoLokalnoPišemo

Nove površine za olimpijske discipline

»Nismo več samo neka subkultura, uporniki, ampak je BMX zdaj tudi uradno olimpijski šport.«

 

 

V začetku letošnjega leta so v Kopru, po več kot desetletni sagi, na zelenici pred olimpijskim bazenom na Bonifiki otvorili novi sodobni skate park, namenjen rolkarjem, BMX kolesarjem, akrobatskim rolarjem ter kotalkarjem. Novi skate park se razprostira na skoraj 900 kvadratnih metrih površine, razdeljen je na tri sekcije in bo z različnimi elementi omogočal tudi organizacijo državnih in mednarodnih tekmovanj. Čeprav smo v Kopru že imeli skate park in navkljub temu, da to ni edini skate park na obalnem območju, je vendarle najsodobnejši in edini ustreza vsem sodobnim normativom takšne konstrukcije. O dolgoletni sagi pridobivanja skate parka, o rolkanju in BMX kolesarjenju, o samem parku in njegovi izvedbi ter o uvrstitvi rolkanja kot olimpijskega športa smo se pogovarjali z Aljažem Jermanom, predsednikom društva Obala Riders in z Jakom Miklavčičem, vodjem sekcije za BMX kolesarje pri omenjenem društvu.

Kako je sploh prišlo do izgradnje skate parka?

Današnji skate parka je pravzaprav plod iniciative rolkarjev, BMX kolesarjev, rolerašev in ostalih uporabnikov tovrstne infrastrukture, pravzaprav vseh, ki so skate park pred več kot desetletjem že imeli in ga tudi izgubili. Na srečo smo po več kot desetletnem opozarjanju na problem pomanjkanja skate parkov končno naleteli na posluh pri pristojnih.

Omenila sta, da je skate park že obstajal v Kopru, omenila sta tudi, da ste šele sedaj naleteli na posluh  oblasti. Ali to pomeni, da občina ni sodelovala pri izgradnji in vzdrževanju takratnega skate parka?  Zakaj pravzaprav se tistega parka ni obdržalo in primerno vzdrževalo?

Najprej je treba poudariti, da je bil prejšnji skate park narejen po popolnoma drugih standardih. Takratni skate park je bil postavljen na asfaltni podlagi, na kateri so bili nameščeni premični objekti iz vezanih plošč, kar pomeni, da je bil podvržen vremenskim vplivom. Taki objekti pa zahtevajo nenehno vzdrževanje in popravljanje. Druga stvar, ki jo je potrebno izpostaviti, je ta, da so oziroma smo takratni skate park zgradili in vzdrževali sami uporabniki parka, z lastnim delom in z lastnimi prispevki. Kar pa na dolgi rok ni vzdržno. Leta 2011, po hudi tramontani, ki je objekte iz vezanih plošč popolnoma uničila, je bilo s tem parkom dokončno konec. Takrat je občina zaradi varnosti objekte tudi odstranila.

Ni namestila nadomestnih? 

Ne, kot povedano, objekte je občina odstranila, sicer z obljubo, da bomo v roku enega leta dobili nadomestne objekte ampak od obljube je ostala žal samo … obljuba. Sicer je občina celo nekaj prispevala za vzdrževanje parka, vendar so bili ti prispevki bolj kot ne simbolični. Na njeni strani bi morala bit skrb za vzdrževanje in varnost objektov. Sploh glede na to, da smo sam skate park zgradili prostovoljci in smo s tem občini prihranili precejšen del vložka, bi lahko vsaj pri vzdrževanju občina bolj pomagala. 

Prejšnji župan je svojo politiko vendar gradil tudi na mladih, na tem, da jim omogoča udejstvovanje na raznih področjih.

Sami žal teh izkušenj nimamo, prej obratno. Kot že rečeno, na to problematiko smo občino več kot desetletje nenehoma opozarjali in smo vedno naleteli na gluha ušesa. Domnevamo, da so bile takrat prioritete drugje.  

Kako pa ste delovali v tem vmesnem obdobju, po odstranitvi skate parka do sedaj, ko je končno zgrajen novi?

Društvo je navkljub pomanjkanju ustrezne infrastrukture ostalo dejavno. Tako smo organizirali razne ulične dogodke, na primer v okviru Oživele ulice, organizirali razne dogodke, tudi v ostalih obalnih občinah, razna tekmovanja, in podobno. Tudi grajenju parkov na prostovoljni bazi se nismo odpovedali. Tako je bil zgrajen skate park v takratni avtonomni coni Inde, ki ga sedaj, ko je Inde pristal v zasebnih rokah, ni več, in pa skate par Bali na Markovcu. Tudi tega smo gradili prostovoljci društva, drži pa, da smo zanj na razpisu pridobili tudi občinska sredstva. Sicer je slednji nastal na nekdanjem balinišču in z dovoljenjem tamkajšnje lokalne skupnosti o uporabi področja nekdanjega balinišča, seveda pod pogojem, da ohranjamo red in čistočo. Ampak ponovno, takšni skate parki ne ustrezajo normativom in so bolj primerni za vadbo kot kaj drugega.

Kaj se je pa sedaj spremenilo, da ste vendarle dobili skate park?

Na kratko? Menjava oblasti. Pravzaprav so se takoj, ko je prišel novi župan, začeli dogajati premiki. Iz občine so prepoznali našo problematiko in sami pristopili do nas. Z občino smo tokrat takoj vzpostavili dialog in začeli sodelovati – tu poudarjam pojem sodelovanja. Namreč, novi park je rezultat sodelovanja občine in bodočih uporabnikov parka, pri čemer nas je občina jemala kot enakovredne partnerje in so tako upoštevali vse naše predloge o tem, kako naj bi park izgledal, kako naj bo grajen, na kaj je potrebno paziti pri sami gradnji objektov in podobno. V ta namen smo v društvu Obala Riders skupaj z občino in Centrom Mladih Koper izvedli dve javni delavnici, kjer je lahko sodeloval vsak, ki je želel in predlagal svoje videnje končnega izgleda parka. Sploh nas veseli, da je občina projekt skate parka takoj prepoznala kot prioriteto, sej se takšni projekti po najinih izkušnjah izvajajo šele tik pred volitvami, tokrat pa so se že prej. Še najtrši oreh pri vsem skupaj so bili projektanti oziroma gradbeni izvajalci.

Kako pa to?

Za grajenje tako specifične infrastrukture, ki ustreza vsem normativom, je potrebno imeti izkušene izvajalce, ki to vrsto športa razumejo, takih pa manjka. V svetu sicer so specializirane ekipe gradbenikov prav za tovrstno gradnjo, ampak pri nas razen posameznikov takih ekip ni. Ključno pri tem, da imamo sedaj sodoben skate park, ki ustreza vsem normativom, je varen in primeren tudi za tekmovanja, tako tista na državni ravni kot tista na mednarodni, je sodelovanje projektantov in nas uporabnikov, sploh pa upoštevanje naših predlogov in pripomb.

Torej je končni izdelek zadovoljiv?

Zelo. Upoštevane so bile praktično vse naše pripombe in predlogi, gradnja je bila izvedena profesionalno, objekti so dovolj raznoliki in varni, tudi razporeditev parka je primerna. Tu imava v mislih predvsem to, da je razdeljen na več sekcij z različnimi težavnostnimi stopnjami, kar omogoča uporabo parka tako izkušenim kot začetnikom, ki jih tovrstni športi zanimajo. Sicer bi si želeli nekoliko večjo površino kot jo imamo, ampak je tukaj nastal problem hitrosti pridobivanja gradbenih dovoljenj, zato smo se skupaj z investitorjem, torej občino, odločili za nekakšen kompromis in v izogib predolgega čakanja zgradili nekoliko manjši park, kot bi si želeli. Smo se pa z občino dogovorili, da bo v prihodnje mogoče park še širiti. Tudi zato ima park na eni strani, lahko bi rekli, odrezan rob, ki omogoča nadaljevanje oziroma širitev parka v prihodnje.

Slednje me je predvsem zanimalo v kontekstu umestitve rolkanja kot olimpijskega športa. Prvič se je pojavil na zadnjih letnih olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021. Tudi BMX se je, čeprav je možno v disciplini kros nastopati že od leta 2008, v disciplini prostega sloga (freestyle) uvrstil šele na zadnje olimpijske igre. Kaj pravzaprav uvrstitev na olimpijske igre pomeni za vajini disciplini? 

Najprej je potrebno razumeti kontekst nastanka teh disciplin. Rolkanje se porodi pravzaprav iz surfanja. V sedemdesetih oziroma osemdesetih letih prejšnjega stoletja je Kalifornijo pestila huda suša, ni bilo valov in tako so surferji iskali nekakšno alternativo. To so našli v izsušenih bazenih, katerih oblika dna je oponašala valove. Iz tega se nekako rodi moderno rolkanje, ki pa takrat še ni uradno priznano kot šport, okoli tega pa nastane močna subkultura, povezana tudi s slogom oblačenja, glasbe in podobnega. V pomanjkanju primerne infrastrukture, kar je pač za tisti čas logično, se rolkanje udejstvuje v urbanem okolju, kjer se za izvajanje trikov uporablja urbana infrastruktura, od stopnic, klopi, bankin in tako dalje. Kasneje pride tudi do razvoja skate parkov, ki pa pravzaprav imitirajo infrastrukturo iz urbanega okolja. Tudi razvoj BMX koles v bistvu sledi razvoju skate parkov in tako ta postajajo vedno bolj prilagojena za izvajanje raznih trikov. Sama uvrstitev omenjenih disciplin na olimpijske igre pomeni nekakšno priznanje. Nismo več samo neka subkultura, uporniki, ampak je to zdaj tudi uradno olimpijski šport. Slednje pomeni, da lahko pričakujemo večjo podporo občinskih in državnih oblasti pri razvoju obeh disciplin, boljše razumevanje javnosti in tudi povečano zanimanje za ti disciplini. Zadnje recimo že zaznavamo tudi pri povečanem številu članstva v našem društvu.

Pa je skate park dostopen vsem? Obstajajo kakšne omejitve?

Skate park je seveda dostopen vsem, ki ga želijo uporabljati, ampak morajo upoštevati pravila in kodeks obnašanja. Sam skate park je primeren za rolko, BMX kolesa, rolerje in kotalke, definitivno pa ne za skiroje. Tu je večplastna problematika. Kot prvo, sama struktura skiroja ni primerna za objekte v parku, le-ti imajo majhna kolesa in veliko medosno  razdaljo, so običajno kovinski, kar posledično povzroča poškodbe na objektih. Tako poškodovani objekti pa niso več primerni niti varni. Drugi problem je ta, da je večina uporabnikov skirojev mladih, ki niti še ne razumejo pravil skate parkov, kar lahko hitro privede do medsebojnega križanja in posledično do trka med uporabniki. Sicer pa se zavedamo, da tudi oni potrebujejo svoj prostor, prav zato smo jim namenili skate park Bali, kjer se poškodbe na objektih lahko hitreje in dosti ceneje sanirajo. Vendarle so objekti v novem skate parku betonski in njihova sanacija je mnogo težja. Sicer pa upamo, glede na to, da ti disciplini pridobivata na pomenu, da se bo v prihodnje gradilo več takih in podobnih parkov, ki bodo namenjeni posamezni disciplini, tako kot je to že standard v tujini.

Prej sta omenila, da ste organizirali tudi razne dogodke in tekmovanja tudi v drugih občinah. Koliko skate parkov sploh je na obali?

Če ne upoštevamo skate parka Bali, ki smo ga zgradili in ga tudi vzdržujemo prostovoljci društva, so poleg novega na Bonifiki še dva, v Izoli in Luciji. Je pa na žalost edini primeren in varen ta na Bonifiki. Skate park v Luciji je neprimeren zaradi same gradnje, ki so jo izvajali gradbinci, nevešči take gradnje, ta v Izoli pa ima na asfaltni podlagi premične objekte, torej objekte iz vezanih plošč, zato je vprašljiva tudi varnost uporabe takih objektov. Primeren skate park, ki izpolnjuje vse normative, je samo ta na Bonifiki.  

Jan Bednarik

Back to top button