HeadlineAktualnoSlovenijaPišemo

Nina Krajnik, nova muza desnice

Nina Krajnik je najavila kandidaturo za predsednico države. Samooklicana pionirka prave psihoanalize pri nas se zadnjih nekaj mesecev predstavlja kot spontana somišljenica Janeza Janše. Nedavno je zato dobila obsežno medijsko pozornost, nepresenetljivo so jo za politične analize angažirali v dveh glavnih desnih medijih, Demokraciji in Nova 24TV. Sledila sta Jože Možina in Igor Pirkovič, v intervjuju na nacionalki jo je prvi predstavil kot vrhunsko avtoriteto na področju psihoanalize, ki zaradi svoje etične zavezanosti lahko podaja praktično nezmotljive politične sodbe. Ustvarjalci intervjuja so zapisali, da bo Krajnikova »brez dlake na jeziku klinično diagnosticirala sodobno slovensko družbeno stvarnost.«

 

 

Potem ko je končno dobila promocijski termin v osrednjem mediju, je v zameno izstrelila ves repertoar »resnic slovenske desnice,« ki ga je dokaj prozorno poskušala podkrepiti s psihoanalitičnimi termini, ki naj bi mnenju dali težo neovrgljive izpovedi dejstev. V napovedi kandidature za prvo predsednico Slovenije, pa je začuda na hitro opustila razdiralno retoriko iz intervjuja in zapisala, da »je moja politika politika singularnega. To je politika, ki ne izhaja iz svetovnonazorskih delitev ali iz dispozitivov moči enih proti drugim. To je politika, ki odpira prostor za resnico vsakogar.«

Kot rečeno se je Nina Krajnik hitro znašla v vlogi nove muze slovenske desnice, očitno gre za obojestranski interes. Pridobila je močno politično zaledje za uresničevanje svojih, očitno tudi političnih interesov, desnica pa je mlado izobraženo muzo uporabila za nagovor mladih volilcev in kot protiutež Slavoju Žižku. Njen mož Milan Balažic, ki je bil nekoč član LDS – mimogrede, njen ideolog je bil prav Žižek – kot župan Moravč letos kandidira na listi Povežimo Slovenijo.

Nina Krajnik je leta 2016 doktorirala pri Mladenu Dolarju, enemu od ustanoviteljev slovenske lacanovske šole. Krajnik sicer že nekaj let agresivno napada svojega mentorja kot tudi Žižka in Alenko Zupančič v domačem in tujem tisku in pri tem ne izbira besed. Preden je ustanovila  »pravoverno« Slovensko društvo za lacanovsko psihoanalizo (SDZLP) je med drugim delovala tudi v organizaciji za preprečevanje širjenja virusa HIV in zdravljenje odvisnosti od drug. Aleš Rojc je v oddaji Teorema na Radiu Študent opisal njene začetke, ki pričajo o  kredibilnosti »vodilne« psihoanalitičarke. »Med leti 2015-2016 so se zvrstila predavanja, na katerih je vsakih nekaj mesecev povabljeni francoski lacanovec v Ljubljani govoril o izbranih aspektih svojega psihoanalitičnega dela in nekaterih implikacijah. Prvi predavatelj je bil tedaj Daniel Roy, delegat freudovskega polja in organizacije New Lacanian School za Vzhodno Evropo. Kasneje je z dobro dokumentiranega spletnega seznama dogodkov SDZLP obvestilo o tem predavanju skrivnostno izginilo. Ko smo maja 2017 omenjenega delegata Daniela Roya povprašali po prisotnosti lacanovske klinike pri nas, smo začudeni v njegovem odgovoru prebrali nekaj sicer previdnih, a nenavadnih formulacij. Najprej smo izvedeli, da omenjeni ne ve nič o pobudi, katere del je bil sam kot gostujoči predavatelj še leto in dve pred tem. Oziroma, kot se je tedaj natančneje izrazil, če je taka pobuda tedaj obstajala, je organizacija New Lacanian School svoje dejavnosti v Sloveniji ustavila. Zakaj? Zato, tako Roy, ker pogoji za izvajanje njenih dejavnosti niso bili izpolnjeni. Kakšni pogoji? »Med te pogoje sodijo klinične študije in ne avtorizacija za poljubno prakticiranje psihoanalize.« Krajnik se na pomisleke in očitke o načinu uvajanja lacanovske klinike v Sloveniji venomer odzove z znanim retoričnim manevrom, da gre za napade tistih, ki želijo uničiti njen projekt, saj ta ogroža privilegiran položaj kritikov.  Obiskovalec spletne strani društva SDZLP sprva ugotovi, da njegovi člani niso prominentni psihoanalitiki, ampak so zbrani iz različnih vetrov, da bi pod mentorstvom predsednice postali klinični terapevti. Med drugim obiskovalec z grenkobo prepozna fotografijo preminulega Jana Simončiča, ki si je pred nekaj leti tragično vzel življenje. Če ne iz  pietete, pa vsaj v izogib zavajanju, bi njegovo podobo morali odstraniti iz seznama članov.

Po informacijah N1 se v največji opozicijski stranki SDS za zdaj o tem, ali bi stranka na predsedniških volitvah podprla Nino Krajnik, še niso pogovarjali, a očitno je, da se na desnici pripravlja teren za podporo njeni kandidaturi, tudi če bo kandidirala s podporo volilcev. Tako je nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek razkril, da si je ogledal intervju z Nino Krajnik na TV Slovenija in da je takrat razmišljal, da bi »morala biti ta gospa predsednica države.« V Družini so del članka, posvečenega Krajnik, naslovili »Pokvarila levičarske načrte« in zapisali: »da bo dr. Nina Krajnik pokvarila načrte tistim, ki so si že meli roke ob špekuliranju, da se bo treba na jesenskih volitvah odločati med le dvema favoriziranima gospema.«

Simon Smole

Back to top button