Naša banka je neodvisna
Mnogokrat v medijih poslušamo o ukrepih banke Slovenije, ne da bi zares vedeli kakšne naloge in funkcije opravlja ta institucija. Njen polni naziv je Centralna banka Republike Slovenije in je v izključni državni lasti, vendar pa je finančno in upravljavsko avtonomna institucija. Sooblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno ter skrbno poslovanje bank in hranilnic. Zagotavlja varnost depozitov in reševanje bank ter oskrbo območja države z gotovino. Njeni pomembni nalogi sta tudi vodenje računov in opravljanje plačilnega prometa za državne organe in osebe javnega prava ter banke. Ko je država postala del evrosistema, je dobila nove zadolžitve: izvaja skupno denarno politiko evrosistema, upravlja uradne devizne rezerve, zagotavlja nemoteno delovanje plačilnih sistemov in izdaja evrske bankovce. Guvernerja centralne banke imenuje državni zbor na predlog predsednika vlade.
Glavni organ centralne banke je svet, v katerem sedijo štirje viceguvernerji. Od leta 2019 je guverner Boštjan Vasle. Na enega od viceguvernerskih mest te, po zakonu neodvisne institucije, je predsednik Pahor v začetku leta predlagal Marjana Divjaka, sicer zvest kader SDS, ki je imel prste vmes pri nastanku slabe banke in pomembno vlogo pri prodaji Nove KBM v ekipi takratne vlade Janeza Janše. Delničarji so v tem postopku izgubili 870 milijonov evrov premoženja, Nova KBM pa je sedaj v postopku prodaje madžarski OTP Bank, za kar mora zeleno luč prižgati Evropska centralna banka (ECB). Divjak, zdaj generalni direktor direktorata za zakladništvo na Ministrstvu za finance, ki je za položaj viceguvernerja kandidiral s podporo ekonomista Igorja Mastena, na glasovanju v parlamentu ni dobil potrebnih 46 glasov, ampak le 44. Takrat je SDS spodletelo, še zmeraj pa ji ostaja močna zastopanost, saj je eden od viceguvernerjev Jožef Bradeško, ki je bratranec Janeza Janše. Tudi guverner Boštjan Vasle je ključne glasove za izvolitev dobil pri SDS.
Neogibno se torej postavi vprašanje v kakšni meri, če sploh, je centralna banka neodvisna od politike, sploh ker regulira ključne procese, kot sta kreditiranje »nasedlih bank« in zadolževanje države. Moč nad delovanjem centralne banke ima praviloma le parlament in ne vlada neposredno, kar pa ne preprečuje blokovskega glasovanja, ki uveljavlja odločitve vlade. Parlament lahko guvernerja v primeru neizpolnjevanja zakonsko določenih nalog tudi odpokliče, kar lahko oblast izkoristi kot vzvod za pritisk na vodstvo. Centralna banka je po zakonu neodvisna pri postavljanju svojih operativnih ciljev in uporabi finančnih instrumentov, vendar ne smemo pozabiti, da so glavne smernice določene v političnem procesu. Tudi stabilnost cen, ki se sliši kot strokoven ukrep, utemeljen v ekonomski teoriji, je posledica politične odločitve vlade. Enako velja za povečanje državnega zadolževanja.
Treba se je zavedati, da se tudi v evropskih institucijah, ki jih v Sloveniji dojemamo kot najvišjo stopnjo avtoritete, v resnici skrivajo lobistične sile in konkretni interesi posameznih držav. Prejšnji guverner Boštjan Jazbec je predsedniku Evropske centralne banke Draghiju v dveh dopisih odkrito namigoval, da bi lahko prihod računskega sodišča v Banko Slovenije razgalil tudi »vlogo ECB in njihovih predstavnikov pri stresnih testih in pregledih kakovostnega premoženja bank leta 2013.« Jazbec je bil kasneje umaknjen z guvernerskega mesta tudi zato, ker je evropski centralni banki pošiljal sugestivne dopise, v katerih je lobiral naj ECB izvrši pritisk na slovenski parlament, da sprejme določene zakone. Vprašamo se lahko tudi česa o sanaciji bank še ne vemo, pa bi kot država, ki je vanjo vložila dobre tri milijarde evrov že zdavnaj morali vedeti? Ritem in način sanacije so narekovali prav uradniki iz Bruslja in guverner Jazbec. Kakšno vlogo ima torej centralna banka Slovenije pri procesih, v katerih se pretakajo veliki denarji iz proračuna in ali ne gre v teh primerih zmeraj za odločitve s političnim blagoslovom? Banka Slovenije ima osrednjo vlogo v postopkih izdaje soglasja za prevzeme bank, ki je še kako v interesu raznih političnih skupin. Kot regulator bančnega trga ima močan vpliv tudi na ekonomske politike države oziroma vsakokratne vlade, sestavlja tudi sezname terjatev, ki se prenesejo na slabo banko in se kasneje prodajo določenim kupcem.
Imenovanje guvernerja je torej del političnega procesa, kar je normalno, saj naj bi guvernerja imenovali voljeni predstavniki ljudstva. Tudi predlagatelj, predsednik republike, ni čisto nič drugega kot politik, ki se posvetuje z vodji poslanskih skupin, da bi ugotovil kdo od kandidatov ima dovolj politične podpore. Viceguvernersko mesto je specifično, saj ga lahko zasede tudi oseba, ki se za funkcijo ni prijavila. Na vnovični javni poziv predsednika republike za mesto viceguvernerja, potem ko Divjaku ni uspelo, so se v koaliciji na predlog SD uskladili glede podpore Milanu Cviklu, ki se sploh ni prijavil. Moramo se zavedati, da institucije s politično izbranim vodstvom niso dejansko neodvisne, je pa to v primeru, ko gre za osrednjo finančno institucijo države, še posebej zaskrbljujoče.
