HeadlineAktualnoSlovenijaPišemo

»Najdražje mesto na svetu«

V Ljubljani cene najemnin, stanovanj, življenjskih stroškov, kave in čaja v lokalih rastejo v nebo. Z novim letom se je povišala še cena parkirnin v centru mesta, s čimer želijo na občini doseči trajnostno mobilnost. V tujini se tega lotevajo drugače. Najprej poskrbijo za dostopnejši, poceni in bolj razvejan javni promet, ki prebivalce in obiskovalce mest privabi sam od sebe.

 

 

Mestna občina Ljubljana je cene parkirnin zvišala »z namenom, da ne bi spodbujali prihodov v mestno središče z avtomobilom in tako zagotovili več prostih parkirnih mest za stanovalce ter vplivali na spreminjanje potovalnih navad v smeri spodbujanja trajnostne mobilnosti in parkiranja na parkiriščih P+R.« Parkiranje se je tako v coni 1 podražilo za 80 centov (na 1,2 evra) na uro, v coni 2 pa za 10 centov (na 70 centov) na uro. Parkirnina je ostala nespremenjena le v coni 3, se je pa za 10 centov podražilo še dnevno parkiranje na mestnih parkiriščih P+R, ki je po novem izenačeno s ceno ene vožnje z mestnim avtobusom, ki se giblje pri 1,3 evra. Podaljšalo se je tudi plačevanje parkiranja po dnevni tarifi na parkiriščih Sanatorij Emona na Kolodvorski, NUK2, na Metelkovi, na obeh parkiriščih v Tivoliju in na strelišču na Dolenjski. Namesto med 7. in 19. uro je parkiranje na omenjenih lokacijah po novem plačljivo od 6. do 22. ure.

Zaostritve na področju mirujočega prometa na MOL uvajajo zato, ker si želijo v mestnem središču zmanjšati število avtomobilov. Parkiranja v centru ne morejo povsem ukiniti, saj se zavedajo, »da je v določenih primerih dostop z avtom nujen.« Po njihovih besedah so na željo stanovalcev že leta 2018 uvedli podaljšanje časa, ko se plačuje parkirnina, tokrat z ukrepi nadaljujejo. »Od leta 2007 zmanjšujemo število parkirnih mest in jih nadomeščamo v (podzemnih) garažah. Delno zaradi preureditve cest in javnega prostora, delno zaradi strožje parkirne politike, ki je skladna s Celostno prometno strategijo, ki smo jo sprejeli 2017.«  Glavni namen visokega povišanja cen naj bi bil »poenotenje cen parkiranja v območju časovno omejenega parkiranja.« Z enakim namenom naj bi tudi »razširili območja, kjer se plačuje parkirnina« in postavili nove parkomate na drugih območjih po Ljubljani. »S tem tudi stanovalcem omogočamo lažje in cenovno ugodnejše parkiranje s parkirno dovolilnico,« odgovarjajo.

Pri tem se zdi, da so na občini pozabili na dejstvo, da v centru mesta predvsem v starejših stavbah večinoma živijo študenti, ki v svoja prebivališča pogosto niso prijavljeni, zato ne morejo dostopati do parkirnih dovolilnic. Tudi če bi jim to uspelo, je sam župan na tiskovni konferenci povedal, da že sedaj v resnici obstaja več dovolilnic, kot je v centru mesta na voljo parkirnih mest. Za 750 parkirnih mest so namreč izdali 1500 dovolilnic. Pri tem so omogočili izdajo ene dovolilnice na stanovanje in menda naj zaenkrat ne bi imeli problemov glede tega.

Pozabili pa so tudi na še en pereč problem, na katerega prebivalci opozarjajo že od postavitve avtomatov za parkirnino po mestu. S tem ne mislimo na avtomate, ki so jih postavili v Rožni dolini na ulice, ki so jih prebivalci pred desetletji betonirali na lastne stroške. Mislimo na plačevanje parkirnine v nočnem času, za katerega z MOL odgovarjajo, da »če bi bilo potrebno plačevanje parkirnine tudi v nočnem času, se bodo parkomati ustrezno preprogramirali.« Trenutno to pač ni mogoče. Če pride voznik avtomobila na parkirno mesto sredi noči, si mora zgodaj zjutraj nastaviti budilko, da gre lahko plačat parkirnino. Sredi noči je ne more plačati za nekaj jutranjih ur vnaprej. Mestni redarji pa so celo znani po tem, da kazni radi pišejo že 10 minut čez sedmo jutranjo, kar pomeni da se je to sedaj morda premaknilo na uro prej, ko poteče brezplačno parkiranje. Čez noč zato avta ne morete pustiti na parkirnem prostoru v centru mesta, razen če ste eni od redkih posvečenih, ki so uspeli dešifrirati dolgo in zapleteno možnost plačila s pomočjo časovnega zamika pošiljanja SMS-sporočila, ki deluje kot plačilo. Ali, če ste se odločili, da boste namesto parkirnine raje plačali 12 evrov kazni za neplačilo parkirnine.

Težko se je izogniti dejstvu, da gre za še enega v nizu ukrepov, ki dražijo življenje povprečnega meščana v Ljubljani. Manj pa je možnosti, da bo občina s tem dosegla hiter prehod na trajnostno mobilnost. Še vedno se predvideva izgradnja podzemne garaže pod osrednjo tržnico, ki k zmanjšanju prometa ne bo pripomogla. Pri opozarjanju na trajnost pa se prevečkrat pozabi tudi to, da (pre)nizko plačilo za denimo letno uporabnino sistema BicikeLJ prebivalci plačujejo s povečanjem števila svetlobnih oglasnih tabel po mestu, ki povzročajo veliko svetlobno onesnaženost in slabšo vidljivost v prometu. Navidezno spodbujanje trajnosti je v tem primeru za okolje še vedno škodljivo.

Strateški načrt za obdobje 2022-2027, ki so ga pretekli teden sprejeli na seji skupščine družbenikov Javnega holdinga Ljubljana, sicer obljublja nekatere izboljšave, ki bodo imele na dosego trajnostne mobilnosti najverjetneje več vpliva. Nedavno so denimo odprli novo avtobusno linijo številka 16 s krožno potjo okoli Mestnega loga, do leta 2027 pa LPP načrtuje še nakup 92 okolju prijaznejših avtobusov. »Poleg obnove in širitve voznega parka, je eden najpomembnejših projektov izgradnja novega servisno-vzdrževalnega centra, ki vključuje nadstrešnico s fotovoltaično elektrarno.«

A vsi načrti ne omenjajo večje pogostosti voženj avtobusov, podaljšanja ur voznih redov, dodajanja novih cestnih pasov, namenjenih zgolj javnemu prometu ali znižanja cene vozovnic. Rast cen bo pač težko koga prisilila v izogib vožnji v center, če je do njega brez avta težko dostopati. K temu nas ne spodbuja niti višina cene vozovnice za mestni avtobus, ki znaša 1,3 evra. Za podobno časovno trajanje, a premagovanje veliko večjih razdalj, boste denimo na Dunaju plačali 2,4 evra, v Berlinu pa 3 evre, pri čemer naj še omenimo, da sta višini povprečne plače v obeh tujih mestih kar štirikrat višji od slovenske.

Pia Nikolič

Povezani Članki

Back to top button