Na barikadah in okoli njih
Krik ljudstva (1. del) - Jacques Tardi, Jean Vautrin, Forum Ljubljana in Založba ZRC, 2021; 8. tiskani izvod - 1. April 2022
Zgodovino smo navajeni brati skozi oči in življenja kraljev, velikih vojskovodij, glavnih politikov na vasi. Redkeje jo spremljamo s strani spregledanih, predstavnikov revnejšega sloja, fizičnih delavcev, prostitutk, zaradi česar se zdi, da so slednji na svetu le zato, da zadovoljijo potrebe prvih, čeprav so predstavniki večine. Stalna obremenjenost z delom za golo preživetje tako imenovanim »malim ljudem« rada prikrije pogled na razmerja moči v družbi, zaradi česar se vse prevečkrat upognejo pod lastnim bremenom, namesto da bi se uprli. Vsake toliko pa pohlep, zapravljivost ali nadutost elite privedejo do roba sprejemljivega in ljudske množice spremenijo v spontan vulkan, ki so se mu v zgodovini že pridružili tudi predstavniki represivnega aparata.
Ravno tako se je zgodilo 18. marca 1871, ko so prebivalci Pariza prevzeli oblast v mestu in je nastala pariška komuna. S prepletom zgodb spreobrnjenega vojaka, pretepenega policaja, sveže zaljubljene lajdre, revne sirote in drugih je Jean Vautrin skupaj z risarjem Jacquesom Tardijem ustvaril heterogeno razglednico revolucionarnega dogajanja, ki do neke mere spominja na petkove proteste. V času, ko na eni strani mesta kočijaž s pogrebnim vozom s trgov odstranjuje trupla, drugod še vedno na soncu brezskrbno srkajo kavo. Različne plasti dogajanja med pariško komuno najbolje zaobjamejo razni liki, ki upor doživljajo različno.
Obilica teksta v oblačkih nakazuje, da je bilo izvirno besedilo narejeno v obliki romana. Za na trenutke konfuzno razporejene kvadratke in besedilo v njih pa ni jasno, ali so kot takšni nastali že v originalu ali je do tega prišlo šele v slovenskem prevodu, ki naj bi letos doživel še izdajo drugega dela iste zgodbe.
Risarja Tardija smo v slovenščini sicer spoznali že pri sodelovanju istih založb s stripom Vojna v jarkih, ki je surov prikaz prve svetovne vojne. Tokrat gre za manj realistično risbo narejeno zgolj v črno-beli tehniki, z več poenostavljanja in manjšim dajanjem pomena na okolico. Poenostavitev upodobitve je morda tudi posledica tega, da je samo prvi del stripa Krik ljudstva narejen na 164 podolgovatih straneh.
Zgodba, postavljena v čas pariške komune, le-te ne postavlja v ospredje, zato jo je za izobraževanje o tem zgodovinskem obdobju potrebno res natančno brati, da lahko iz nje razberemo resnično dogajanje, ki se skriva v kupu gostilniških, ljubezenskih in eksistencialnih vprašanj, ki zadevajo protagoniste.
