Ne vsi roboti nadaljuje serijo znanstvenofantastičnih stripov, s katerimi so že leta 2021 pri založbi VigeVageKnjige stopili na v Sloveniji zelo podhranjeno področje. Tokratno knjižno delo je po stilu risbe sicer najbolj komercialno od vseh prejšnjih, saj se je Mike Deodato ml. uril predvsem pri založbi Marvel. Gre torej za realističen barven strip, natisnjen na gladkem papirju, ki prikazuje mračno distopično prihodnost, ki je čisto preveč podobna sedanjosti. Roboti, ki načeloma vladajo svetu, so zaradi prihoda nove generacije postali nadomestljivi, celo odvečni, tako kot se daje na vsakem koraku vedeti tudi delavcem v kapitalizmu. Strip torej prevprašuje (ne)smiselne mehanizme, ki jih je vzpostavila človeška družba zato, da bi si načeloma olajšala bivanje, a zgodi se ravno obratno.
Če želite prebrati podrobnejšo recenzijo, vzemite v roke prejšnji izvod časopisa Megafon, na kratko pa smo o stripu spregovorili tudi s prevajalcem Boštjanom Gorencem – Pižamo.
Kako bi na kratko opisal strip Ne vsi roboti?
Trpka distopija, ki pa nam vseeno ne upihne vsega upanja. Svet, v katerem so ljudje in roboti zgolj dve strani nižjega razreda, s katerimi manipulira peščica vladajočih, ki spretno izkorišča neravnovesje v močeh med njima. Po nesreči, ko umre celotno prebivalstvo mehurčka Orlando, se napetosti med ljudmi in roboti zaostrijo, vladajoča elita pa se trudi, da bi tlenje pogasila, preden se razbohoti v neobvladljiv požar.
So roboti prve generacije v resnici odsev tega, kjer smo sedaj ljudje? Stroji za delo in nič drugega?
V stripu roboti delajo zgolj osem ur na dan, potem pa se vrnejo k svojim družinam, torej so na boljšem.
Se deček Sven sprašuje nekaj, kar je že aktualno? (»Dovolj imam, da hodim vsak dan v šolo in se učim za poklice, ki ne obstajajo več …«). Kje si še opazil namige avtorja na to, kaj bi morali izboljšati?
Strip uspešno biča precej vidikov sodobne družbe, začenši s patriarhalnimi odnosi, saj je nastanek stripa spodbudilo gibanje »Not all men«, ki je vzniknilo kot odgovor na gibanje »Me too«. Okoli tega pa potem splete kritiko potrošništva, neiskrenih odnosov in zadovoljstva z ujetostjo v vsakdanje tirnice. Vse skupaj pa seveda vpeto v posledice okoljske krize, zaradi katere ljudje živijo v mestnih z zrakom napolnjenih mehurčkih.
So ti roboti res tako drugačni od ljudi, glede na njihove skrbi, jezo, maščevalnost …? Ali niso morda le manj »porabni«, ker se ne rabijo »hraniti trikrat na dan« in »ne puščajo pogosto«?
Roboti so predvsem enako izkoriščan razred kot ljudje. Seveda so za lastnike boljši delavci, katerih vzdrževanje ne stane toliko kot vzdrževanje ljudi, a njihovo delo koristi tudi za ohranjanje ljudi v navidezno nadrejenem položaju, saj ima vsaka družina svojega robota in jim zato ni potrebno delati. Čeprav je resnica drugačna in ljudje ne smejo delati.
Kdo so mandroidi in ali se jim tako reče tudi v izvirniku?
Mandroidi so nova generacija robotov. Če so roboti prve generacije antropomorfni zgolj po obliki, torej da pa zgradbi spominjajo na ljudi, a nimajo ne obrazov ne drugih zunanjih človeških lastnosti, so mandroidi povsem podobni ljudem in jih izdelajo povsem po željah uporabnikov. Tako so na videz neločljivi od ljudi in z njimi lahko oživijo že mrtvi družinski člani, ali pa si celo privoščiš robota s podobo sosedove žene. Takšno ime so imeli tudi v izvirniku in zdelo se mi je, da bi kakršnokoli slovenjenje v slogu moždroidov ali česa podobnega zvenelo okorno, pa tudi z mislijo na oblikovalca, Mateja Ačka, saj se ime MANDROIDS pogosto pojavlja kot del ozadja, da sem mu prihranil malce dela.
Kako je bil robot-voditelj TV oddaje imenovan v izvirniku, da si ga preimenoval v Velepeštač?
Velepeštač je bil v izvirniku Crush Lord. Pri prevajanju robotskih imen sem moral paziti tudi, da sem lahko izpeljal podobno zveneče dvojnice prijaznejših imen, ki jih dobijo kot prvi ukrep pomiritve hude krvi med ljudmi in roboti. Velepeštač je bil tako Crush Lord, preimenovali pa so ga v Muffin Lorda in je v prevodu postal Velecrkljač.
Nas bodo roboti kdaj zamenjali?
Pri določenih manualnih delih bi nas bržda lahko že, a imamo ljudje očitno nižje obratovalne stroške.
Zakaj meniš, da so prav frizerji tisti, ki so nezamenljivi?
Ker roboti niso kot Janez in tega ne delajo z občutkom. Bi takega pripustili s škarjami k svoji glavi?
Bi sodni sistem res deloval bolje, če bi bil avtomatiziran?
Jaz bi bil zadovoljen že, če bi deloval neavtomatizirani sodni sistem.
Prevajanje katerega onomatopetskega zvoka ti je bilo v največje veselje? Kako si se ga domislil?
Tu onomatopoetski medmeti sicer niso tako izvirni in prismuknjeni kot v Pasjem možu, mi je pa pri srcu tepežkarski WHAP, ki je postal ŽLAP.
število strani:123
vezava: mehka
dimenzije: 17,5×25,8×1 cm
tisk: cmyk 4/4
Pia Nikolič
