Če se za vodenje koprske občine poteguje kar šest kandidatov, je zanimanje za vodenje izolske občine do sedaj potrdil zgolj Vasilij Žbogar. Sedanji župan o kandidaturi še razmišlja.
Nekdanji profesionalni jadralec, dobitnik treh olimpijskih medalj, bo na volitvah nastopal kot neodvisni kandidat s podporo volivcev. Ob kandidaturi je za medije povedal: »Tukaj vidim svojo prihodnost in ker seveda mi je mar za Izolo, želim Izoli dobro tukaj živim, to je moje mesto in skozi ta izziv bi rad dokazal in pokazal Izolanom, da nisem le športnik, ampak tudi uspešen politik. Življenje teče naprej, ne želim sedeti na lovorikah, ki sem jih naredil, pred sabo imam še dosti izzivov in eden teh izzivov je to, da sem župan občine Izola.«
Žbogar je v lokalno politiko zajadral že pred štirimi leti, ko je bil izvoljen na listi Ponosni na Izolo, ki je v mandatu sedanjega župana sodelovala v koaliciji. Navkljub temu je napovedal nekaj sprememb, ki jih sedanji koaliciji (očitno) ni uspelo uresničiti: »Mislim, da je na prvem mestu kakovost življenja v občini Izola, tako mladih kot starejših, tukaj mislim, da je treba še veliko stvari narediti. Mladim dati prostor, stanovanja, športne parke, možnost, da se razvijajo, službe.« Dodal je, da mu bodo pri vodenju občine koristile tudi njegove športne izkušnje: »Kot športnik se soočaš z velikimi izzivi. Kot prvo so tu odrekanje, kjer se lahko ogromno naučiš, neko timsko delo, fokusiranje na nek cilj, in to je tisto, kar mi je šport dal in kar bom prenesel v realno življenje.«
Presenetljivo o kandidaturi razmišlja tudi sedanji župan občine Izola Danilo Markočič, čeprav le-te še ni potrdil, je pa povedal, da »s sodelavci že pripravljamo potrebne korake.« O tem, ali se bo potegoval za še en mandat, bo znano v tem tednu. Da o ponovni kandidaturi razmišlja tudi Markočič, je presenetljivo predvsem zato, ker njegov mandat zaznamujejo številne afere. Verjetno najbolj znana in takorekoč sveža afera, ki še sedaj buri duhove, je afera glede občinskega zemljišča, natančneje glede pogodbe o prodaji zemljišča ob Južni cesti, za katero je tudi Komisija za preprečevanje korupcije ugotovila ničnost pogodbe. Posledično je na sedežu občine in županovem domu izvedla hišno preiskavo. Po poteku preiskav je Markočič za medije dejal: »Danes zjutraj so me obiskali preiskovalci tako na domu kot tudi na občini. Šlo je za zadevo, ki jo je prijavil gospod Aco Kabanica. Gre za zgodbo o prodaji zemljišč v Livadah in oljkah. Vesel sem, da se bo to naposled končalo.«
Čeprav se je župan na vse kriplje trudil prepričati občane in celotno državo (hišna preiskava je vendarle imela širši odmev in ni ostala neopažena), da je za samo hišno preiskavo kriva prijava direktorja podjetja Elta d.o.o, vendarle temu ni tako. Že ob skromnem poznavanju zakonodaje (pa tudi ob uporabi zdrave pameti) je jasno, da se hišne preiskave ne izvajajo samo na podlagi prijave.
Prva in druga točka 214. člena Zakona o kazenskem postopku namreč pravita, da se »Preiskava stanovanja in drugih prostorov obdolženca ali drugih oseb se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti ali da se bodo odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.« ter še »Osebna preiskava se sme opraviti, če so podani utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje, in je verjetno, da se bodo pri preiskavi našli sledovi in predmeti, ki so pomembni za kazenski postopek.« Smiselno je navesti še prvo točko 215. člena istega zakonika, ki pravi: »Preiskavo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo.«
Torej, niti približno se preiskava ni mogla izvesti zgolj na podlagi ene same prijave, ampak so morali biti podani utemeljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, s čimer se je očitno strinjalo tudi sodišče. Preiskavo je usmerjalo specializirano državno tožilstvo, kar je po mnenju direktorja podjetja Elta d.o.o., ki je bil po trditvah župana glavni krivec za hišne preiskave, »najboljši dokaz tega, da se je v Izoli zgodilo kaznivo dejanje pri prodaji občinskih zemljišč in to dejanje je terjalo ukrepanje specializiranega državnega tožilstva.«
Nekdaj so politiki zgolj ob sumu korupcije, kaj šele kaznivih dejanj po načelu avtomatizma ali džentelmanstva odstopali s svojih funkcij. Danes se potegujejo za nov mandat.
