HeadlineAktualnoKulturaPišemo

Kulturni praznik – Jan Dominik intervju

“Nič novega pod soncem”

Pogovor z edinim prejemnikom Študentske Prešernove nagrade na področju teologije Janom Dominikom Bogatajem

 

Obeležujemo 70 let kar se poleg Prešernovoh nagrad za življenjsko delo podeljujejo tudi študentske Prešernove nagrade. Univerza v Ljubljani vsako leto podeli ducat nagrad najboljšim študentom za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti. Eden izmed prejemnikov je tudi 26 – letni Jan Dominik Bogataj, eden mlajših slovenskih redovnikov, frančiškan, pisec in raziskovalec ter velik ljubitelj narave in nogometa.

 

Študentska Prešernova nagrada je najvišje priznanje Univerze v Ljubljani. Kaj pa Vam pomeni priznanje?

Predvsem sem ponosen, ker je bila Prešernova nagrada prvič podeljena študentu teologije, kar je posebno priznanje tudi za to vedo in fakulteto, ki je bila ena petih ustanovnih fakultet ljubljanske univerze leta 1919. Obenem pa je to pripoznanje področju patristike, to je proučevanja zgodnjekrščanske literature, ki ima na Slovenskem veliko tradicijo (npr. že predvojni rektor UL akad. dr. Franc Ksaver Lukman), v zadnjem času pa se po desetletjih zatiranja pod prejšnjim režimom znova uveljavlja kot pomembno raziskovanje polje, ki se lahko tako po znanstveni zahtevnosti kot po uspehih kosa z vsemi primerljivimi panogami.

 

Že v času študija ste se posvečali raziskovanju krščanske antike in objavili več znanstvenih del in strokovnih člankov doma in po svetu. Nagrajena magistrska naloga predstavlja poglobljeno semantično in idejno – zgodovinsko študijo o konceptu spreminjanja v grških patrističnih besedilih prvega tisočletja, od kod ideje in zanimanje za to področje?

Fascinirala me je hermenevtična vrednost tega evangeljskega dogodka v prizmi treh zgodnjekrščanskih tradicij prvih desetih stoletij – grške, latinske in sirske. Poseben užitek je brskanje po srednjeveških rokopisih, starih izdajah, nepreglednem morju strokovne literature v vseh velikih svetovnih jezikih z namenom, da bi iz teh starih besedil izluščil relevanten pomen za našo sodobnost, za vprašanja današnjih ljudi.

 

Kakšni so bili občutki, ko Vas akademski svet prepozna kot izrednega, »elitnega«  posameznika na svojem področju? 

No, na to ne gledam kot na elitni krog, saj je pač vsako leto nekaj nagrajencev potrebno izbrati. Sam se nimam prav za nič izjemnega, prej obratno – hvaležen sem za izkušnjo študija v Jeruzalemu, kjer je nastal zametek te naloge (in torej monografije). Če mi ne bi bil omogočen študij v najboljših knjižnicah po svetu, tudi tega dela ne bi bilo mogoče napisati.

 

Trenutno živite v Rimu, kjer se posvečate podiplomskemu študiju. Kaj poleg raziskovnja radi počnete v življenju? Kdo je Jan Dominik Bogataj?

Jan Dominik je najprej redovnik, manjši brat frančiškan. Trenutno je na doktorskem študiju v Rimu, obenem član raziskovalne skupine na ljubljanski Teološki fakulteti in denimo komisije za ekumenski in medreligijski dialog pri SŠK. Kolikor časa mu ob tem ostane, ga nameni za sprostitev: sprehodi, hoja v hribe, podkasti, »rekreativno« spremljanje slovenske politike. Kolikor klišejsko se sliši, imam srečo, da je moje osnovno delo tudi moj hobi oz. glavno zanimanje: študij in prevajanje starih antičnih del, da bi njihova sporočila posredoval našemu času.

Foto: osebni arhiv. Jan Dominik

 

Svoje življenje ste posvetili redovniški poti. Kako mladi intelektualec v rjavem habitu gledate na negotove čase, v katerih smo se znašli?

Po eni strani lahko s starimi Latinci rečemo: Nihil novum apud solem – Nič novega pod soncem. Zgodovinski spomin nam konkretne situacije vedno znova malce relativizira in nas pomiri, ko spoznamo, da se je že kdaj dogajalo kaj hujšega, po drugi strani pa nam lahko te modrosti iz davnine vlijejo upanje in zagotovilo o obstoju duhovnega življenja, ki to zemeljsko presega.

 

Ali ste vedeli?

    • Študentske Prešernove nagrade prejmejo študenti, katerih dela so nadpovprečna in odražajo samostojnost, izvirnost in znanstveno oz. umetniško odličnost. Univerza v Ljubljani vsako leto izbere 12 najbolj izstopajočih del, nagrajenci pa prejmejo listino s Prešernovo podobo in denarno nagrado v višini 1.500 evrov.
    • V zadnjih sedmih desetletjih je bilo podeljenih 1754 Prešernovih nagrad, od tega 539 študentkam, kar znaša približno 30 odstotkov vseh podeljenih Prešernovih nagrad na Univerzi v Ljubljani.
    • Tradicionalna Prešernova proslava s slovesno podelitvijo Prešernovih nagrad študentkam in študentom je bila nekoč v dneh okoli 8. februarja, leta 2001 pa je bila umeščena v decembrski sklop dogodkov ob Tednu univerze v Ljubljani in Prešernovem rojstnem dnevu.

Source
A. G.

Povezani Članki

Back to top button