Kronologija uničevanja: Stezosled kadrovskih in programskih menjav na RTV

Vedno se začne pri vrhu in na začetku, zato lahko imenovanje Andreja Graha Whatmougha za generalnega direktorja zavoda RTV Slovenija aprila lani vzamemo za začetno točko dvoletnega lomastenja po javnem mediju, ki so ji sledila premeščanja, kadrovske menjave, ukinjanje informativnih oddaj, poskusi cenzure, kaotična programska shema in podrejanje predvolilnega programa in programskih vsebin političnim interesom.

Generalni direktor je 4. marca letos za odgovorno urednico Informativnega programa Televizije Slovenija za polni mandat imenoval dotedanjo vršilko dolžnosti odgovorne urednice Jadranko Rebernik. V kolektivu novinarjev RTV Slovenija so trdili, da je prekršil 4. odstavek 21. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija in 63. člen njenega statuta, saj je odgovorno urednico imenoval preden je o izbiri kandidatk odločal programski svet. Generalni direktor je 31. januarja 2022 objavil spremembo Izvedbenega akta o delovanju Multimedijskega centra MMC, in sicer njegovega drugega odstavka 5. člena, ki govori o imenovanju urednika uredništva za nove medije. Ta se je spremenila tako, da sta se besedi »ob soglasju« črtali in nadomestili z besedama »po mnenju«. Enajstega marca so članice in člani uredništva MMC ostro nasprotovali imenovanju Igorja Pirkoviča za vršilca dolžnosti urednika portala na podlagi »mnenja« generalnega direktorja. Julija je sledil poziv taistemu  s strani novinarskega sindikata in aktiva RTV Slovenija, naj ne imenuje Uroša Urbanije za direktorja javne Radiotelevizije. »Uroš Urbanija ne izpolnjuje pogojev za direktorja Televizije Slovenija, torej nosilca ene najvišjih funkcij na javni RTV, ki bi morala biti politično nepristranska, v prvi vrsti pa bi morala zasledovati javni interes,« so zapisali v protestni izjavi. Urbanija je kot direktor Urada vlade za komuniciranje na spletni strani UKOM redno objavljal »analize poročanja RTV Slovenija,« v katerih se je loteval  prispevkov v informativnih oddajah na Radiu in Televiziji Slovenija ter novinarskih besedilih na MMC. Diskreditirati je poskušal celo posamezne novinarje. 

Ves ta čas so se na javnem mediju dogajali radikalni posegi v program in kadrovsko sestavo. Tako so se režiserji na Televiziji Slovenija ogorčeno odzivali na odločitev vodstva Informativnega programa, da programski pas med 20.00 in 22.00 uro nadomesti s simultano prevajanim prenosom tujega novinarskega kanala. Novinarjem in zaposlenim na javnem mediju se je to zdelo omalovažujoče in nespoštljivo do lastnih ustvarjalcev, hkrati pa podcenjujoče do gledalcev in plačnikov RTV-prispevka, kar so takrat javno izrekli. Praktično čez noč je vodstvo s sporeda umaknilo oddajo Studio City. 21. marca je bila na sporedu zadnja oddaja, čeprav so vodilni  leporečili: »Zavedajoč se pomena blagovne znamke Studio City se je vodstvo Informativnega programa Televizije Slovenija odločilo, da bo oddaja v maju doživela nekaj vizualnih in programskih sprememb, med drugim tudi pri vodenju oddaje.« Vsa ta pojasnila so prišla nekaj dni po tem, ko je javnost že izvedela, da dolgoletnemu voditelju Marcelu Štefančiču niso podaljšali pogodbe. Vodstvo Informativnega programa je priznalo, da so jih k »posodobitvi« oddaje spodbudile javne izjave voditelja oddaje, ki so jih ocenili kot žaljive do zaposlenih na RTV Slovenija, del izrečenega pa so razumeli kot grožnjo zoper posamezne zaposlene.

Programskemu in poslovnemu vodstvu skoraj štiri mesece ni uspelo ustvariti pogojev, da bi začeli z oddajanjem dve uri dolgega informativnega bloka na drugem programu TVS, s katerim so utemeljevali potrebo po vseh programskih spremembah. Te so pomenile ukinitev oddaj Globus, Točke preloma, Kode, Politično in omenjene Studio City. Kasneje, po volitvah, so se v program počasi in v okrnjeni obliki vrnile nekatere informativne oddaje kot sta Tarča in Tednik. Oddaja Tarča je bila za vodstvo sporna zaradi razkritja nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme ob začetku pandemije. Oddaji Utrip in Zrcalo tedna sta bili po 33-ih oziroma 40-ih letih predvajanja na Prvem sporedu prestavljeni na Drugi spored in nista bili predvajani v novem, obljubljenem terminu, ob 19.55 oziroma 20.15. 

Septembra so iz vrha RTV Slovenija sporočili, da se voditeljski ekipi Odmevov pridružuje Luka Svetina, sicer kolumnist medija Domovina, ekipi Dnevnika pa novinar Nejc Krevs, ki je do takrat vodil Poročila. Isti mesec se je na televizijskih zaslonih pojavila oddaja Arena, in sicer v nekoliko drugačni podobi, z novima voditeljema Vido Petrovčič in Igorjem Pirkovičem. Ponovitev te oddaje pa je bila umeščena v termin, ki ga je vrsto let imela oddaja Studio City. Na drugem programu TVS je vzniknila oddaja Panorama, ki jo vodijo David Urankar, Andreja Gregorčič, Nejc Krevs in Karin Sabadin. Za ocene, ali je projekt Panorame uspešen, je še prehitro sklepati, je za časopis Dnevnik povedal Andrej Grah Whatmough. Vsaka takšna oddaja potrebuje svoj čas, saj so jo začeli predvajati šele maja, je odgovoril na vprašanje, kako pojasniti obupno nizko gledanost Panorame.

V Društvu novinarjev Slovenije so prepričani, da so pogoji za razrešitev generalnega direktorja RTV Slovenija podani, zato programski in nadzorni svet pozivajo, da začneta postopek za razrešitev. Čas je torej, da se kronologija uničevanja javne RTV zaključi z razrešitvijo človeka, ki je vse skupaj začel.

Simon Smole