Nacionalni svet za kulturo (NSK) je skupaj z vabljenimi gosti na 24. redni seji razpravljal o vplivu draginje na kulturo ter možnih sistemskih ukrepih, ki bi lahko ublažili siromašenje kulturne produkcije in krčenje njene dostopnosti. Poleg tega so spregovorili o kohezijskih sredstvih, namenjenih kulturi, in obetani plačni reformi.
Predsednica NSK Uršula Cetinski je poudarila, da draginja vpliva tako na tiste, ki v kulturi delujejo, kot na odjemalce kulturnih vsebin. Podražitve je ponazorila na primeru Cankarjevega doma, kjer so lani samo za elektriko plačali 230.000 evrov. Letos predvidevajo, da bo znesek okoli 319.000 evrov, prihodnje leto pa ob aktualnem trendu kar 723.000 evrov. Direktor SNG Opera in balet Ljubljana Staš Ravter je v svojem poročilu prav tako izpostavil podražitev elektrike, ki se je kar petkratno podražila, ogrevanje pa trikratno. Ob tem je izpostavil še druge težave, kot so nespremenjen delež programskih sredstev kljub povečani produkciji in starostno strukturo zaposlenih, saj je pritok mladih pevcev zelo majhen.
Zaradi časovno zamejenih ciklov financiranja je oteženo natančno načrtovanje delovanja, kar otežuje tudi čakanje na odločbo o investicijskih sredstvih. Ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Matjaž Berger je opozoril še na problematiko financiranja tehničnega osebja in samozaposlenih v kulturi ter predlagal večjo, bolj regulirano vključitev mladih v prostor produkcije. Draginja je namreč najbolj prizadela samozaposlene in druge prekarne zaposlene, saj nimajo zagotovljenih dohodkov, zato se v nasprotju s tistimi, ki so v instituciji zaposleni, oni nosili najtežje posledice povišanih stroškov v času draginje. Tudi Galerija Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je kot Anton Podbevšek Teater močno odvisna od glavnega sponzorja, podjetja Krka. Kot je dejal njen direktor Goran Milovanović, so velik zavod, ki ima problem, kako vključevati in s sredstvi, namenjenimi programu, plačati samozaposlene v kulturi. Glede visokih cen energentov je predlagal rešitev z javnim naročilom zagotoviti ceno energentov celotnemu kulturnemu sektorju prek ministrstva za kulturo. Predsedujoča Uršula Cetinski je predlog podprla, zato bo NSK ta predlog oblikoval in ga posredoval odločevalcem. To v praksi pomeni, da bi se za celotni javni sektor kulture zagotovilo energente po ugodnejši ceni.
Dvig cen papirja, tiska in distribucijskih storitev teži založništvo, saj že manjši dvigi cen knjig lahko vplivajo na stanje v celotni branži, je dejal Samo Rugelj iz založbe UMco. Opozoril je, da imajo knjižnice manj denarja kot pretekla leta, cene knjig pa se dvigujejo. Založništvo bi zato med drugim potrebovalo podporo v obliki spodbujanja informiranja o knjigah, bonov za slovenske knjige, ki bi nagovarjali specifične ciljne skupine, ter spodbud za zaposlovanje mladih kadrov. V založništvu imajo problem tudi z nedavnim dvigom minimalne plače, saj to po mnenju Ruglja pomeni večje stroške založnikov in manj sredstev za razvoj. Z njegovimi predlogi se je strinjal Mitja Čander, direktor založbe Beletrina, in poudaril pomembnost temeljite strukturne spremembe kulturnega modela. Ob tem je omenil, da je Javna agencija za knjigo letos prejela za osem odstotkov manj sredstev kot prejšnje leto.
Uroš Veber, član upravnega odbora društva Asociacija, je spregovoril o položaju samozaposlenih v kulturi v času draginje ter pozval k ukrepanju. Število kulturnih akterjev, ki živijo pod pragom revščine, pa po njihovih podatkih narašča. Ustvarjalne ekipe se zmanjšujejo, program in število ponovitev tudi, prav tako mednarodne aktivnosti. S kulturo se lahko ukvarjajo le še tisti, ki so iz srednjega ali višjega razreda, je Vebrove besede podkrepil Jurij Krpan iz Zavoda Kersnikova. Povedal je, da se z umetnostjo poklicno ukvarjajo le tisti, ki so se organizirali pred desetletji in so zdaj že v srednjih letih. Vse več kulturne produkcije pa nastaja v prostem času. Mladi ljudje zato zapuščajo sektor kulture, saj je ta preveč nestabilen. »V kulturi govorimo le o različnih oblikah kriz,« je bil oster Krpan. Prepričan je, da je potrebno zagotoviti dolgoročno stabilnejše pogoje, da bo ustvarjalna klima zdrava, ne pa da ves čas ponavljamo govor o revščini in socialnih korektivih za umetnike in kulturne delavce.
Seje sta se udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar in Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik. Prvi je naštel tri sklope aktivnosti, s katerimi si prizadevajo odgovoriti na izzive: dolgoročno z reorganizacijo javnih zavodov in optimizacijo njihovih stroškov, z zagotavljanjem finančne stabilnosti in s finančno podporo. Glede samozaposlenih in nevladnikov pa je Tjaša Pureber z direktorata za razvoj kulturnih politik dodala, da postaja vse bolj jasno, da bi bila za podporo njihovih programov potrebna večja fleksibilnost pri dodeljevanju sredstev. Dodatna sredstva bodo našli z rebalansom proračuna, še letos bodo tudi spremenili razpisne mehanizme. Prilagodili bodo tudi zakon o kulturnem evru, da bodo teh sredstev deležne tudi profesionalne nevladne institucije, sicer pa bodo rešitve iskali znotraj novega Nacionalnega programa za kulturo in akcijskega načrta. Dotaknila sta se še plačne reforme. Predlagali so nove vrste poklicev in višje plače, zlasti najslabše plačanih v kulturnem sektorju, a kot je poudarila Tjaša Pureber, bodo pri tem nastala plačna nesorazmerja. Zato bodo potrebna pogajanja in rezultat je negotov.
