Ko praznično vzdušje zbledi: (Post)praznična in sezonska depresija
Prazniki. Čas veselja, sreče, bližine. Na videz popoln trenutek leta, ko se zdi, da ves svet vsaj za trenutek zastane in se posveti lepoti, radosti in obdarovanju. To je obdobje, ko vonj po cimetu in smrekovih vejicah napolni domove, ko lučke na ulicah razsvetlijo temne zimske večere in ko so prijateljski objemi in družinska srečanja pogosto v ospredju. A pod bleščečo površino praznikov se skriva tudi drugačna resničnost. Za mnoge ljudi je to obdobje, ki razkriva čisti kontrast med idealizirano podobo praznikov in njihovim lastnim doživljanjem. Namesto veselja nas lahko v tem času prežameta osamljenost in tesnoba, ki postaneta še bolj izraziti, ko ugasnejo zadnji ognjemeti in se spustimo nazaj v vsakdan.
Zakaj so prazniki lahko najtežji del leta?
Za nekatere ljudi praznični čas ni veselje, temveč boleč spomin na izgubo ali obdobje, ki razkriva globoko zakoreninjene stiske. Profesor dr. Peter Pregelj, strokovni direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, pojasnjuje, da se v času praznikov sicer ne poveča število diagnoz depresije, saj gre za dolgotrajno motnjo, vendar pa prazniki lahko poudarijo obstoječe težave.
Med najpogostejšimi vzroki za praznično depresijo je osamljenost, saj so prazniki simbol družine in bližine, zaradi česar ljudje brez socialne mreže lahko občutijo močno izolacijo. Nerealna pričakovanja, ki jih reklame in objave na družbenih omrežjih predstavljajo skozi podobe popolnih praznikov, pogosto povzročijo občutek razočaranja pri tistih, ki teh idealov ne morejo doseči. Konfliktni odnosi v družinskem krogu lahko v času praznikov pridejo do izraza in poglobijo stiske. Občutek praznine ob koncu leta pa pogosto spremlja razmišljanje o neuresničenih ciljih, kar vodi v dodatno razočaranje.
Sezonska depresija: Ko zmanjka sonca
Sezonska depresija ali sezonska razpoloženjska motnja (SAD) prizadene ljudi predvsem v zimskih mesecih, ko je manj naravne svetlobe. Pri sezonski depresiji so značilni povečana potreba po spanju, povečan tek (predvsem po sladkem) in pomanjkanje energije. Čeprav simptomi spomladi pogosto izzvenijo sami od sebe, lahko težje oblike zahtevajo strokovno obravnavo.
Kako prepoznati depresijo?
Depresija se ne izraža vedno enako. Dolgotrajna otožnost, občutki nemoči, manjvrednosti ali krivde so pogosti znaki, prav tako izguba zanimanja za dejavnosti, ki so vas nekoč veselile. Spremembe spanja, bodisi nespečnost ali pretirana zaspanost, in težave s koncentracijo so dodatni pokazatelji. Telesni simptomi, kot so bolečine, utrujenost ali spremembe apetita, so pogosto prisotni. V hujših primerih se lahko pojavijo misli o smrti ali samomoru. Če ti simptomi vztrajajo dlje kot dva tedna, je nujno poiskati strokovno pomoč.
Post-praznična depresija: Tišina po evforiji
Ko se praznični vrvež umiri in lučke ugasnejo, lahko mnogi doživijo občutek praznine. Post-praznična depresija se pogosto pojavi kot odziv na prehod iz obdobja povečane aktivnosti in intenzivnih čustev v vsakodnevno rutino. Po mnenju strokovnjakov gre za prilagoditev na manj dražljajev, kar lahko vodi v melanholijo, utrujenost in težave s koncentracijo. Ključno je, da se tega obdobja zavedamo in ga ne doživljamo kot neuspeh.
Kaj lahko storimo sami?
Številni ukrepi lahko olajšajo praznične, sezonske in post-praznične stiske. Pomembno je, da si postavimo realna pričakovanja, saj prazniki niso popolni in ni treba, da so. Ostanimo telesno aktivni, saj telesna dejavnost povečuje raven serotonina in izboljša razpoloženje. Po praznikih je smiselno vpeljati nove rutine, ki niso povezane s prazničnimi obveznostmi, in se osredotočiti na cilje, ki nas izpolnjujejo. Negovanje socialnih stikov je ključno, saj drobni pogovori s prijatelji ali prostovoljne dejavnosti lahko čudežno izboljšajo razpoloženje. Pomembno je poskrbeti tudi za zdravo prehrano in spanec, saj oba dejavnika pomembno vplivata na naše počutje.
Kdaj po strokovno pomoč?
Če občutki nemoči ali tesnobe vztrajajo, je ključno poiskati strokovno pomoč. Na voljo so različni viri podpore. Med njimi so klic v duševni stiski na telefonsko številko 01 520 99 00, ki je dostopen vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj, ter zaupni telefon Samarijan in Sopotnik na številki 116 123, ki deluje 24 ur na dan.
Prazniki kot priložnost za drugačno srečo
Namesto da sledimo nerealnim idealom, ki jih kažejo reklame in družbena omrežja, se osredotočimo na tisto, kar zares šteje — povezanost, hvaležnost in drobne trenutke sreče. Prazniki so lahko tudi čas za poglabljanje vase, sprejemanje nepopolnosti in ustvarjanje novega smisla.
Petra Znoj
