Kdo se boji ruskih umetnikov?
V noči na četrtek je konvoj štirih avtomobilov, napolnjenih z raznovrstno robo, v naglici peljal do Beograda. Do srbske meje so morali priti pred polnočjo, sicer bi si potujoči za vse življenje prislužili žig persona non grata – žig v Evropski uniji nezaželenih oseb. Prvi v vrsti je vozil zdaj že nekdanji direktor Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, ki je moral zaradi vladne odločitve v nekaj dneh spakirati več kot pet nadstropij opreme, ki se je nabirala v zadnjih desetih letih, čeprav je v pogodbi, ki je imela rok veljavnosti šele leta 2026 pisalo, da bo rok za izselitev sporočen šest mesecev pred prekinitvijo pogodbe. Zdaj v prazni hiši ni več sledu o knjižnici, glasbeni sobi, razstavah, jezikovnih tečajih in filmskih dogodkih, ki so se tam odvijali. Kot večina ruskih umetnikov in delavcev v kulturi bodo morali tudi zaposleni v Ruskem centru zdaj životariti v Moskvi.
Medtem ko je prav umetnost tista, ki v Rusiji kaže najradikalnejšo kritiko oblasti, jo zahod sprejema enako kot vojaške sile. Po drugi strani ameriškim umetnikom nihče ne oporeka ali jim brani nastopov, četudi so ZDA že desetletja ves čas v vojni z različnimi državami po svetu. Med prvimi je ruske umetnike blokiral filmski festival v Cannesu, kljub temu da je težko našteti vsaj kakšnega »proputinovskega« režiserja.
Nasprotovanju »demonizacije« ruske kulture so se pridružili tudi pri Društvu Asociacija – društvu nevladnih organizacij in posameznikov na področju kulture. Poziv so naslovili na Ministrstvo za kulturo, Nacionalni svet za kulturo, predsednike političnih strank ter predstavnike različnih institucij in organizacij. Zapisali so: »Pozivamo vse odločevalce in ljudi k solidarnosti tako z ukrajinskim kot ruskim prebivalstvom, tehtnemu premisleku, ko gre za oblikovanje ukrepov in sankcij, ter podpori vseh tistih, ki so žrtve ruskih oblasti, pa naj bodo ukrajinski ali ruski državljani.«
Kulturni umetniki po celem svetu so med pandemijo koronavirusa doživeli upad prihodkov, pri čemer nobena od držav ni zares izjema. Odpovedi nastopov v tujini jim pri preživetju ne pomagajo. Pri Asociaciji so zato odločevalce pozvali k ustreznemu in premišljenemu ukrepanju, saj je moralo veliko ruskih ustvarjalcev svojo domovino zapustiti že pred časom. »Tiste, ki so se javno izrekli zoper agresijo, oblasti kaznujejo, preganjajo in zapirajo. Številni se skrivajo. Solidariziramo se z vsemi ruskimi prebivalci in prebivalkami, umetnicami in umetniki, kulturnimi delavkami in delavci, ki so v teh časih izpostavljeni poudarjeni strahovladi. Odkrito podpiramo vse ruske prebivalce in prebivalke, umetnike in umetnice, kulturne delavce in delavke, aktiviste, ki so se – tudi na račun lastne svobode – odločili pogumno in odločno nastopiti proti ruski agresiji ter se zavzemajo za takojšnjo prekinitev vojnega stanja, vzpostavitev miru in odpravo represivnih politik, s katerimi želijo ruske oblasti zamejiti človekove pravice in svoboščine ruskega prebivalstva.«
Pri Društvu Asociaciji obsojajo tudi poseganje v pravico do izražanja svobodnega mnenja, svobode gibanja, zbiranja in združevanja ter miru in varnosti. Posebej pa poudarjajo, da nasprotujejo političnemu preganjanju in kaznovanju tistih ruskih državljanov, ki nasprotujejo potezam oblasti.
